Slovenijo je danes zajel stavkovni val javnega sektorja, pogajanja za dvig minimalne plače so padla v vodo, zadolževanje v letu 2018 po navedbah Ministrstva za finance kljub že sposojeni 1,5 milijardi € še ni končano, analitska hiša IHS Markit pa je objavila rezultate analize, iz katere je razvidno, da evro območje v Januarju 2018 beleži največjo rast gospodarske dejavnosti po letu 2006.
Danes se je v Ljubljani zbralo več tisoč javnih uslužbencev, ki od vlade zahtevajo odpravo varčevalnih ukrepov, stavka pa poteka tudi v drugih javnih zavodih in službah. Tako stavkajo delavci v zdravstvu, Centrih za socialno delo, šolniki, Upravne enote in drugi državni uradniki, kulturniki, delavci javne RTV Slovenija, protestnikom pa so se pridružili tudi člani nekaterih javnih sindikatov, ki zaradi zakonskih omejitev ne smejo stavkati. V prihodnjem mesecu stavko napovedujejo tudi policisti.
Med tem so se včeraj zaključila pogajanja med delodajalci in sindikati o zvišanju minimalne plače. Predlogu ministrice Kopač Mrak za 4,7 % dvig nasprotujejo tako sindikat Združenja delodajalcev Slovenije, ki vztraja pri 6,2 %, kot delodajalci, ki so svoj prvotni predlog zvišanja za 1,7 %, ki predstavlja lanskoletno inflacijo dvignili na 3,5 % povišanja. Dogovor ni bil usklajen, ministrica pa je pogajanja podaljšala do danes.
Neto minimalno izplačilo za December 2017 znaša 561,35 € in če ta znesek dvignemo za vrtoglavih 6,2 %, kot jih predlaga sindikat Združenja delodajalcev Slovenije, to nanese zgolj slabih 35 € več na mesec. Ali slabih 27 litrov 95 oktanskega pogonskega goriva.
Ministrstvo za finance je v Decembru 2017 za Reuters napovedalo predvideno zadolžitev Slovenije v letu 2018 za okrog 2,2 milijardi €, od česar smo se v Januarju že zadolžili za 1,5 milijarde €. Vendar pa glede na vse stavkovne zahteve in polemike okrog dviga minimalne plače, se lahko zgodi, da bo predvidena zadolžitev za leto 2018 v višini 2,2 milijardi rebalansirana na višjo številko.
Med tem euro območje beleži največjo rast gospodarske dejavnosti po letu 2006, ob enem pa euro območje po podatkih Eurostata tudi zaznava najnižji javnofinančni primanjkljaj vse od uvedbe € leta 2002, kar je sicer posledica visoke rasti javnofinančnega presežka Nemčije.
Gospodarsko vzdušje v Evropi se tako krepi, manjša se tudi javnofinančni primanjkljaj, Slovenija pa kot oaza sredi euro območja nikakor ne more priti nazaj na predkrizno raven. Na Zavodu za zaposlovanje je trenutno prijavljenih več kot 85 tisoč iskalcev, kar je za več 10 tisoč več, kot pred gospodarsko krizo 2008, še vedno veljajo krizni varčevalni ukrepi, stopnja DDV-ja je še vedno na 22 % z namigovanji za morebitno rast na 24 % v letu 2018, prav tako pa si sposojamo vrtoglave milijardne zneske za tekoče delovanje Slovenije.
Sebastjan J
