V uredništvo smo prejeli slike skupaj s komentarjem naše bralke Adrijane, ki se sprašuje, kako lahko v Sežanski knjižnici še vedno visi portret jugoslovanskega diktatorja Tita in zakaj zaposleni v knjižnici za svoje predvsem mlade obiskovalce izpostavljajo biografijo množičnega morilca in revolucionarja Che Guevare.
Knjižnice, hrami znanja in učenja naj bi služili lokalni skupnosti. Tudi mladim, da med policami najdejo knjige, katere v svojih straneh skrivajo odgovore na njihova številna vprašanja in jim tako pomagajo ustvarjati lasten informativni pogled na svet. Zato me še toliko bolj čudi, da v Sežanski knjižnici Srečka Kosovela še 38 let po smrti diktatorja Broza na steni visi njegov portret, kot v jugoslovanskih časih kulta osebnosti, katerega so se posluževali vsi morilski samodržci, Stalin, Mussolini, Hitler, Zedong, Hussein, Kim ter seveda Broz. Da slika ne predstavlja zgolj pozabljene relikvije na steni dokazuje tudi izpostavljeni dnevnik Che Guevare, še enega množičnega morilca, ki je bil poleg vsega tudi rasist in sovražnik LGBT skupnosti.
Kako lahko Sežanska knjižnica v tem času, ko se kot družba skupaj trudimo ustvariti ozračje tolerance in sprejemanja vseh ljudi v naši državi, tako oklepa preteklosti in prikrito vsiljuje mladim indoktrinacijo v ideologijo netolerance, izključevanja in množičnih pobojev nasprotnikov?
Adrijana
Če Tito niti ne potrebuje posebne predstavitve glede svojih okrutnih prijemov obvladovanja lastnega naroda, tudi s koncentracijskim taboriščem, kot je bil Goli Otok, pa predvsem Che še vedno velja za simbol upora proti zatiralcem malih ljudi in borec za pravice teh malih ljudi. Vendar je bil tudi Che Guevara odkrit rasist, svoje komentarje glede afriške rase pa je zapisal tudi v svojem dnevniku, katerega izpostavlja Sežanska knjižnica;
“Črnec je len in zaspan, svoj denar zapravlja za neumnosti in pijačo. Evropejec izvira iz tradicije dela in varčevanja, ki sta ga pripeljala v ta del Amerike in ga ženeta še naprej; neodvisno od njegovih osebnih pričakovanj.”
Ernesto Rafael “Che” Guevara de la Serna – Motoristov dnevnik
Bil pa je tudi nasprotnik LGBT skupnosti, katera je pod diktaturo Castra na Kubi, pri vzpostavitvi je odločilno vlogo odigral tudi Che, utrpela ogromno grozodejstev. Od omejevanja kariernih možnosti, do naključnih aretacij in zapiranja v delovna taborišča. Čeprav je na politiko Kube do LGBT skupnosti precej vplivala tudi Sovjetska zveza, ki je na homoseksualnost gledala kot izrodek dekadentnega kapitalizma, pa je bil Che s svojimi usmrtitvenimi vodi tisti, ki je bil dejaven pri preganjanju članov LGBT skupnosti na Kubi.
Zato se kot naša bralka Adrijana tudi v uredništvu sprašujemo, so to res ideali, katerim naj bo izpostavljena naša današnja mladina? Ali bi bilo bolje te relikvije postaviti v preteklost, kamor sodijo in s skupnimi močmi graditi družbo strpnosti, sprejemanja in družbo brez sovraštva do soljudi, tudi če se njihovo razmišljanje ne ujema z našim?
Sebastjan J
