Kljub nizki statistični številki brezposelnosti v Sloveniji pa Avstrija in Italija beležita porast dnevnih in tedenskih delovnih migracij prek slovenskih mej. Čeprav uradnih številk migracijskih delavcev v tujino ni, pa se po ocenah za Avstrijo te gibljejo okrog 20 tisoč, za Italijo pa okrog 10 tisoč delavcev.
Po uradnih številkah je bilo na ZZRS Koper v Oktobru registriranih 5.353 oseb, številka pa je od Septembra zrasla za 3,6 %. Pojav porasta delovnih migrantov iz Slovenije čez mejo v Furlanijo-Julijsko krajino so pristojni predstavili na seji pristojne deželne komisije, ta pa je že začela s postopki za pripravo ustrezne zakonodaje, ki bo ureja nastajajoči problem naraščanja delovnih migracij iz Slovenije.
Na seji sta spregovorila tudi zastopnika sindikalnih zvez CISL in UIL, ki sta izpostavila, da mnogi državljani Slovenije v Italiji delajo na črno ali pa na dodatno delo v FJK prihajajo po opravljeni službi v domovini. Izpostavila sta še, da imajo sindikati »prej dostop do podatkov o čezmejnem delu v Švici, San Marinu ali Monaku kot pa v sosednjih državah Evropske unije.«
Vlada Mira Cerarja si je kot dosežek pripela zmanjšanje števila brezposelnih v Sloveniji. Številke so se sicer samo vrnile na čas pred finančno krizo leta 2008, s čimer se je Slovenija pod taktirko liberalnih vlad šele po 9. letih dokončno izkopala iz finančne krize, iz katere so nekatere druge Sloveniji podobne države izšle že dve ali tri leta po njenem začetku.
Glede na pretekle izkušnje dvojne državne obdavčitve delavcev migrantov pa bodo verjetno še v naprej tudi čez italijansko mejo predvsem v porastu zaposlitve slovenskih državljanov na črno.
Sebastjan J
