Poslanska skupina SDS je včeraj s prvopodpisano vodjo poslanske skupine SDS Jelko Godec v parlamentarni postopek vložila predlog zakona o obveznem testiranju funkcionarjev na prepovedane droge. Cilj predlaganega zakona je v javnem interesu zagotavljanje transparentnosti delovanja funkcionarjev in preventivno delovanje na področju prepovedanih drog in posledično s povezanostjo z njihovim prometom ter koruptivnih ravnanj. Funkcionarji po tem zakonu so poslanci državnega zbora, predsednik republike, predsednik vlade, ministri in državni sekretarji.
“Namen zakona je urediti obveznost testiranja za funkcionarke in funkcionarje na prisotnost prepovedanih drog v organizmu, organizacijo, postopek testiranja in objavo poročila o ugotovitvah testiranja. Prepovedane droge po tem zakonu so rastline ali substance naravnega ali sintetičnega izvora, ki imajo psihotropne učinke ter lahko vplivajo na telesno ali duševno zdravje ali ogrožajo primerno socialno stanje ljudi in so opredeljene v zakonu, ki ureja proizvodnjo in promet s prepovedanimi drogami,” navaja SDS.
Pričakovano ravnanje poslancev državnega zbora, predsednika republike, predsednika vlade, ministrov in državnih sekretarjev pa je, da opravljajo naloge vestno, nepristransko in kakovostno, so prepričani.
“V okviru vsebine predmetnega zakona velja poudariti, da gre za sovpadanje javnega in zasebnega interesa. Gre namreč za vprašanje varovanja osebnih podatkov po eni strani, po drugi strani pa bi zaradi narave opravljanja funkcije vodenja države moralo biti v javnem interesu razkritje podatkov na prisotnost prepovedanih drog v organizmu takšnega funkcionarja. To bi morala biti pozitivna obveznost v okviru oženja kroga zasebnosti,” so zapisali na spletni strani SDS.
Poglavitne rešitve
SDS predlog zakona utemeljuje: “Zakon določa, da se mora vsak funkcionar enkrat v koledarskem letu svojega mandata udeležiti testiranja na prisotnost prepovedanih drog v organizmu. V primeru menjave funkcije v istem koledarskem letu se funkcionarju ni potrebno udeležiti novega testiranja v tem istem koledarskem letu. Testiranje funkcionarjev na prisotnost drog v organizmu Inštitut za sodno medicino izvede v osmih intervalih v koledarskem letu.”
Komisija za testiranje funkcionarjev na prepovedane droge šteje štiri člane. Komisijo sestavlja predstavnik Inštituta za sodno medicino, predstavnik organa, kjer opravlja funkcionar svojo funkcijo,predstavnik Društva novinarjev Slovenije in predstavnik Združenja novinarjev in publicistov.
Člane komisije s sklepom za vsako leto imenuje predstojnik Inštituta za sodno medicino, in sicer na predlog Inštituta za sodno medicino, na predlog organa, ki opravlja organizacijske in strokovne naloge Državnega zbora, Vlade Republike Slovenije oziroma Urada predsednika republike, in na predlog Društva novinarjev Slovenije in Združenja novinarjev in publicistov.
Predstojnik Inštituta za sodno medicino za vsak interval testiranja določi skupno število funkcionarjev vseh organov. Predstojnik organa, ki opravlja organizacijske in strokovne naloge Državnega zbora, Vlade Republike Slovenije oziroma Urada predsednika republike za vsak interval testiranja določi število funkcionarjev svojega posamičnega organa. Po določitvi števila funkcionarjev v vsakem posamičnem organu se v nadaljevanju za naključni izbor funkcionarjev za vsak interval testiranja opravi žreb na podlagi pravilnika, ki ga sprejme predstojnik organa. Z žrebom za naključni izbor funkcionarjev se določi lokacijo, datum, uro in način odvzema vzorca za testiranje. Datum in ura ne smeta presegati 48 ur od opravljenega žreba.
Predstojnik Inštituta za sodno medicino takoj po žrebu pisno obvesti naključno izbrane funkcionarje z vabilom o testiranju na prepovedane droge. Naključno izbrani funkcionar se mora odzvati na vabilo o testiranju na prepovedane droge, ki zajema lokacijo, datum, uro in način odvzema vzorca za testiranje.
Če naključno izbrani funkcionar zavrne testiranje ali ne pristopi k testiranju na podlagi vabila, ki mu ga je poslal predstojnik Inštituta za sodno medicino se domneva, da je izvid na prisotnost prepovedane droge pozitiven. To domnevo je mogoče ovreči v postopku testiranja na prepovedane droge. O tem predstojnik Inštituta za sodno medicino pisno obvesti predstojnika organa, ki opravlja organizacijske in strokovne naloge Državnega zbora, Vlade Republike Slovenije oziroma Urada predsednika republike. Predstojnik Inštituta za sodno medicino o vsakokratnem testiranju naključno izbranih funkcionarjev izdela pisno poročilo v roku 14 dni od izvedbe vsakokratnega testiranja. Pisno poročilo o izvedbi vsakokratnega testiranja zajema člane komisije, število naključno izbranih funkcionarjev, imena in priimke naključno izbranih funkcionarjev z navedbo funkcije, ki jo opravlja, lokacijo, datum in uro testiranja, toksikološki izvid testiranja.
Pri vsakokratnem strokovnem pregledu in odvzemu vzorca, ki ga opravijo izvajalci iz 7. člena tega zakona pri naključnem izbranem funkcionarju na podlagi vabila z določeno lokacijo, datumom, uro in načinom odvzema vzorca mora biti prisotna tudi komisija iz 14. člena tega zakona. Predstojnik Inštituta za sodno medicino, predstojnik organa, ki opravlja organizacijske in strokovne naloge Državnega zbora, Vlade Republike Slovenije oziroma Urada predsednika republike, člani komisije iz 14. člena, izvajalci iz 7. člena tega zakona in pooblaščene osebe iz 9. člena podpišejo izjavo o zasebnosti, ki se objavi na spletni strani Inštituta za sodno medicino, ki so jo dolžni spoštovati. Pisno poročilo o vsakokratnem testiranju naključno izbranih funkcionarjev se objavi na spletni strani Inštituta za sodno medicino.
Izvajalci po vsakokratnem strokovnem pregledu in odvzemu vzorca, ki ga opravijo pri naključnem izbranem funkcionarju na podlagi vabila z določeno lokacijo, datumom, uro in načinom odvzema vzorca opravijo analizo odvzetega vzorca in izdajo poročilo o toksikološki preiskavi najkasneje v roku 24 ur od odvzetega vzorca in ga takoj pošlje predstojniku Inštituta za sodno medicino. Če je poročilo o toksikološki preiskavi nejasno predstojnik Inštituta za sodno medicino o tem takoj obvesti predstojnik organa, ki opravlja organizacijske in strokovne naloge Državnega zbora, Vlade Republike Slovenije oziroma Urada predsednika republike oziroma predstojnika organa, kjer naključno izbrani funkcionar opravlja svojo funkcijo, ki o tem seznani funkcionarja. V primeru nejasnega poročila o toksikološki preiskavi se pri naključno izbranem funkcionarju izvede ponovno testiranje z odvzemom drugega vzorca. Predstojnik Inštituta za sodno medicino o ponovnem testiranju pisno obvesti takšnega funkcionarja z vabilom o testiranju na prepovedane droge. Za vsebino ponovnega vabila se smiselno uporablja drugi odstavek 16. člena tega zakona.
Če iz poročila o toksikološki preiskavi izhaja, da je pozitivno na prisotnost prepovedane droge, predstojnik Inštituta za sodno medicino o tem takoj obvesti predstojnik organa, ki opravlja organizacijske in strokovne naloge Državnega zbora, Vlade Republike Slovenije oziroma Urada predsednika republike oziroma predstojnika organa, kjer naključno izbrani funkcionar opravlja svojo funkcijo, ki o tem seznani funkcionarja.
Predstojnik organa, ki opravlja organizacijske in strokovne naloge Državnega zbora, Vlade Republike Slovenije oziroma Urada predsednika republike oziroma predstojnika organa, kjer naključno izbrani funkcionar opravlja svojo funkcijo v primeru iz prejšnjega odstavka ugotovi stroške in izdatke za strokovni pregled in odvzem vzorca, izvedbo analize in izdelavo toksikološkega poročila pri tem funkcionarju.
Predstojnik organa, ki opravlja organizacijske in strokovne naloge Državnega zbora, Vlade Republike Slovenije oziroma Urada predsednika republike oziroma predstojnika organa, kjer naključno izbrani funkcionar opravlja svojo funkcijo, izda skupni račun funkcionarju, ki ga mora poravnati v roku 8 dni od njegovega prejema. V primeru neplačila se znesek prisilno izterja.
Predstojnik organa, ki opravlja organizacijske in strokovne naloge Državnega zbora, Vlade Republike Slovenije oziroma Urada predsednika republike oziroma predstojnika organa, kjer naključno izbrani funkcionar opravlja svojo funkcijo v primeru iz prvega odstavka objavi poročilo o toksikološki preiskavi in poročilo iz drugega odstavka 17. člena tega zakona na svoji spletni strani.
Zakon določa tudi globo za kršitev izjave do zasebnosti
V okviru vsebine predmetnega zakona velja poudariti, da gre za sovpadanje javnega in zasebnega interesa. Gre namreč za vprašanje varovanja osebnih podatkov po eni strani, po drugi strani pa bi zaradi narave opravljanja funkcije vodenja države moralo biti v javnem interesu razkritje podatkov na prisotnost prepovedanih drog v organizmu takšnega funkcionarja. To bi morala biti pozitivna obveznost v okviru oženja kroga zasebnosti.
Z nastopom opravljanja funkcije poslanca državnega zbora, predsednika republike, predsednika vlade, ministra in državnega sekretarja je posameznik postal izpostavljen zanimanju javnosti, kar ima za posledico tudi oženje kroga njegove zasebnosti. Tudi Ustavno sodišče je že poudarilo, da mora posameznik z vstopom v prostor družbenega dogajanja prevzeti nase tudi tveganje, da bo njegovo ravnanje predmet diskusije in presoje v okviru opisa njegove vloge v dogajanju, pri katerem je prihajal in prihaja v stik s številnimi ljudmi.
Kot je že zgoraj poudarjeno velja na splošno velja, da čim manj intimno je področje zasebnega življenja posameznika, tem manjšo pravno zaščito uživa, kadar pride v kolizijo z interesi in pravicami drugih posameznikov. Pri presoji dopustnosti posega v posameznikovo pravico do zasebnosti je treba upoštevati tudi značilnosti subjekta, v katerega pravico se posega. Ob tem pravna teorija navaja, da je brez privolitve prizadetega mogoče pisati o zasebnem življenju iz sodobnega življenja, ki zanimajo javnost (t. i. relativne osebe iz javnega življenja) in osebe, ki javnost zanima samo v zvezi z nekim konkretnim dogodkom (t. i. relativne osebe iz javnega življenja), ne pa tudi o drugih osebah.
Pri opisovanju življenjskih dogodkov absolutnih in relativnih oseb javnega življenja je brez privolitve prizadetega dovoljeno opisati zlasti tisto, kar je pomembno za značaj, dejanja in mišljenja teh oseb glede na njihovo javno udejstvovanje. (…) Svoboden razvoj posameznikove osebnosti namreč zahteva, da človeku ne gre samo obstoj, ki je izoliran od vseh drugih bitij, temveč moramo posamezniku prav zaradi svobodnega razvoja njegove osebnosti (ta je podlaga za priznanje vseh posameznih osebnostnih pravic) omogočiti aktiven, ekstravertiran razvoj. (…)
Ocena finančnih posledic predloga zakona za državni proračun in druga javna finančna sredstva
“Predlagani zakon bo imel finančne posledice za državni proračun v višini cca. 55.000,00 evrov. Znesek zajema odvzem krvi, zdravniški pregled in preiskavo na prisotnost prepovedanih drog za cca. 150 oseb (poslanci, ministri, predsednik vlade, predsednik države, državni sekretarji na ministrstvih in državni sekretarji v kabinetu predsednika vlade).”
Predlog zakona ne predvideva povečanja ali zmanjšanja prihodkov državnega proračuna, povečanja ali zmanjšanja obveznosti za druga javno finančna sredstva, niso predvideni prihranki za državni proračun in druga javno finančna sredstva.
V primeru pozitivnega toksikološkega izvida poročila bo moral funkcionar povrniti skupne stroške strokovnega pregleda in odvzema vzorca, analize in izdelave toksikološkega poročila. Sprejem zakona ne bo imel posledic za druga javnofinančna sredstva.
Druge posledice, ki jih bo imel sprejem zakona
“Sprejem zakona bo imel pozitivne posledice v okviru odgovornosti in pričakovanega ravnanja poslancev državnega zbora, predsednika republike, predsednika vlade, ministrov ter državnih sekretarjev, da bodo opravljali naloge vestno, nepristransko in kakovostno. Sprejem zakona ne bo imel dodatnih oziroma drugih posledic,” sklenejo predstavniki Slovenske demokratske stranke.
Vir: SDS
