Dosedanja ureditev Zoisovih štipendij je diskriminatorna do športnikov in šahistov, ki dosegajo odlične učne rezultate in so hkrati izjemni športniki in šahisti, so prepričani v poslanski skupini SDS.
V sklopu 27 predlogov zakonov in 2 odlokov so v parlamentarni postopek tako vložili tudi predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o štipendiranju.
Zakon o štipendiranju je zaostril pogoje za pridobitev Zoisove štipendije, tako mora tisti, ki jo želi pridobiti, kumulativno izpolnjevati več pogojev. Hkrati mora dosegati pogoje glede učnega uspeha, torej dosegati najvišje ocene, poleg tega pa izkazati izjemni dosežek.
Izjemni dosežki
Med izjemne dosežke po zakonu štejejo: najvišja mesta iz znanja ali raziskovanja na državnih tekmovanjih, sofinanciranih iz javnih sredstev, prejeta zlata in srebrna priznanja iz znanja ali raziskovanja na državnih tekmovanjih sofinanciranih iz javnih sredstev, priznanja za najboljše raziskovalne naloge, udeležba in najvišja mesta na mednarodnih tekmovanjih iz znanja, raziskovanja, razvojne dejavnosti ali umetnosti, nagrajeno znanstvenoraziskovalno, razvojno ali umetniško delo na državni ali mednarodni ravni, objava znanstvenoraziskovalne naloge ali znanstvenega prispevka v strokovni ali znanstveni publikaciji oziroma zborniku, umetniško delo ali drugo delo, ki je dobilo vsaj dve pozitivni strokovni kritiki, objavljeni v različnih tiskanih medijih, dostopnih na območju celotne Slovenije oziroma je sodelovalo na mednarodni razstavi ali festivalu, najvišja mesta na področju poklicnega in strokovnega izobraževanja na državnih in mednarodnih tekmovanjih.
V poslanski skupini SDS menijo, da je dosedanja ureditev diskriminatorna do športnikov in šahistov, ki dosegajo odlične učne rezultate in so hkrati izjemni športniki in šahisti. Zaradi svojih obveznosti, ki jih imajo s treniranjem, da lahko posežejo po medaljah na državnih in mednarodnih tekmovanjih, običajno nimajo dovolj časa in možnosti, da bi se udeleževali še tekmovanj na drugih področjih.
“Če ob svojih športnih in šahovskih aktivnostih ne dosežejo še enega izmed zgoraj navedenih dosežkov, ne morejo pridobiti Zoisove štipendije niti v primeru, če bi imeli povprečno oceno 5 oz. 10 in bili svetovni prvaki. To je nesprejemljivo, ker vrhunskim športnikom odrekamo možnost pridobitve Zoisove štipendije,” je prepričan SDS. “Popolnoma neutemeljeno je, da npr. dijak s povprečno oceno 4,9 ali študent s povprečno oceno 9,0, ki je hkrati tudi dobitnik športne medalje ne more pridobiti Zoisove štipendije samo zato, ker se športni dosežek ne šteje kot izjemni dosežek. Na drugi strani pa lahko štipendijo pridobi oseba, ki ima ravno takšne ocene in je objavila umetniško delo, ki je dobilo vsaj dve pozitivni strokovni kritiki oziroma je dosegla izjemni dosežek na področju poklicnega izobraževanja,” navajajo na svoji spletni strani.
S predlogom zakona želijo omogočiti, da poleg dosedanjih upravičencev Zoisovo štipendijo pridobijo dijaki in študenti z najvišjimi športnimi in šahovskimi dosežki, ki imajo hkrati tudi odlične učne oziroma študijske dosežke. V času, ko je bil v veljavi zakon, ki je omogočal pridobitev Zoisove štipendije, že če je oseba izpolnjevala le enega od pogojev, torej učni uspeh na podlagi visokih ocen ali izjemni dosežek, je bilo omogočeno, da so Zoisovo štipendijo lahko pridobili številni športniki, tudi taki, ki v izobraževalnem procesu niso dosegali dobrih ocen. Po uveljavitvi predloženega zakona o štipendiranju to ne bo več mogoče, saj bosta morata biti izpolnjena oba pogoja, torej, tako dobre ocene, kot eno izmed prvih treh mest na tekmovanju najvišjega ranga.
V poslanski skupini SDS predlagajo, da bi se zakon začel uporabljati za šolsko oziroma študijsko leto 2023/2024.
Vir: SDS
