Socialna varnost predstavlja pomemben del socialne politike. Pravica do socialne varnosti je priznana v mednarodnih dokumentih, ki obravnavajo človekove pravice, in vključena v ustave številnih držav, tudi Slovenije. Socialno varnost vlada zagotavlja s številnimi ukrepi na različnih področjih, ki vključujejo zdravstvene, delovnopravne, stanovanjske, izobraževalne in druge vidike.
Pomemben del zagotavljanja socialne varnosti je področje socialnega varstva, ki obsega mrežo programov in ukrepov države in občine, namenjeno reševanju socialnih stisk in težav posameznikov oziroma določenih skupin prebivalstva. V sistemu socialnega varstva je urejena socialno varstvena dejavnost, ki je namenjena preprečevanju socialne ogroženosti posameznika in posameznih skupin prebivalstva. Dejavnost socialnega varstva opravljajo javni zavodi, zasebne, dobrodelne in druge organizacije in zasebniki.
Slovenija s finančno in materialno kot nematerialno pomočjo zagotavlja socialno varnost in dostojanstvo državljanov
Ker je revščina problematika, s katero se soočajo vse družbe na svetu, je dolžnost države, da tako s finančno in materialno kot nematerialno pomočjo zagotovi socialno varnost in dostojanstvo posameznikom in družinam, ki si sredstev za preživetje ne morejo zagotoviti sami, ter jim pomaga pri vključevanju v družbo in iskanju zaposlitve. Slovenija ima v evropskem merilu visoko stopnjo učinkovitosti socialnih transferjev, od leta 2017 pa je višji tudi znesek denarne socialne pomoči, izredne denarne socialne pomoči, pogrebnine in posmrtnine. Razširil se je tudi krog upravičencev do varstvenega dodatka, vsem upokojencem, ki so kadarkoli delali polno pokojninsko dobo, pa je zagotovljen znesek starostne pokojnine v višini 500 evrov na mesec. V korist upravičencev je spremenjen tudi zakon o izvršbi in zavarovanju, tako da denarne socialne pomoči, varstvenega dodatka, otroškega dodatka ipd. ni več mogoče zaseči. Ker revščina posameznika prikrajša tudi na področju socialnih stikov, je poskrbljeno tudi za to. Država ima izdelane različne oblike socialne pomoči, subvencije ter znižana plačila, ki jih lahko upravičenci uveljavljajo na krajevnem centru za socialno delo. V okviru Sklada za evropsko pomoč so najbolj ogroženim dodelijo prehranski izdelki, organizirajo pa se tudi aktivnosti za večjo socialno vključenost.
Starejši populaciji namenjena posebna pozornost
Starejši populaciji Vlada RS namenja veliko pozornosti, saj spadajo v ranljivejšo skupino prebivalstva. Predvsem je tu v ospredju nadgradnja in izboljšanje socialnovarstvenih sistemov, ki so že na voljo, predvideva pa tudi razvoj inovativnih ukrepov ter širitev mreže programov za starejše, ki jim grozi socialna izključenost ali potrebujejo podporo in pomoč v vsakodnevnem življenju, vključno s programi pomoči in podpore za dementne osebe in njihove svojce, ter medgeneracijska središča. Starejšim, ki ne morejo več sami skrbeti zase, je omogočeno institucionalno varstvo, ki ga izvajajo različni zavodi, v prihodnosti je načrtovana modernizacija storitev, da se zagotovi čim bolj kakovostna oskrba. Ker je demenca najbolj pereč problem starajoče se družbe, je prioriteta tudi prilagajanje socialnovarstvenih storitev osebam z demenco in izobraževanje izvajalcev storitev.
Vključevanje v družbo in rehabilitacijski programi za osebe z motnjami v razvoju
Med ranljivejše skupine spadajo tudi osebe s trajnimi prirojenimi ali pridobljenimi okvarami in motnjami, ki se zaradi invalidnosti ne morejo vključevati v skupnost brez pomoči in ne morejo samostojno skrbeti zase, zato vlada RS omenjenim zagotavlja pravico do socialno varstvenih storitev s katerimi se nudijo prilagojene oblike zaposlitve in usposabljanja, ki spodbujajo čim samostojnejše življenje. Dobro duševno zdravje je temelj zdravja nasploh in s tem socialne, družinske in gospodarske stabilnosti, družbene blaginje ter kakovosti življenja ljudi. Duševne motnje so veliko breme za posameznike in njihove bližnje, pomenijo pa tudi veliko izgubo in obremenitev za gospodarske, socialne in izobraževalne sisteme. Za osebe z motnjami v duševnem in telesnem razvoju je po potrebi zagotovljeno institucionalno varstvo v varstveno delovnih centrih in zavodih za usposabljanje, ki nudijo osnovno, socialno in zdravstveno oskrbo, prav tako pa izvajajo in razvijajo storitev vodenja, varstva in zaposlitve pod posebnimi pogoji, prilagojene njihovim potrebam in sposobnostim. Vlada RS teži h krepitvi in ohranjanju dobrega duševnega zdravja prebivalcev, preprečevanju duševnih težave in motenj od najzgodnejšega obdobja do pozne starosti, zmanjšanja stigme in diskriminacije oseb z duševnimi motnjami in izboljšanju kompetenc strokovnih služb.
Enake možnosti za invalide, vojne veterane in žrtve vojnega nasilja
Področje invalidov, vojnih veteranov in žrtev vojnega nasilja Vlada RS ureja sistemsko, budno spremlja izvajanje akcijskega programa invalidskega varstva, nacionalnega programa socialnega varstva in delovanje nevladnih organizacij, ki delujejo v javnem interesu. V skladu s predpisi so sredstva zagotovljena invalidom, ki si zaradi invalidnosti sredstev za preživetje ne morejo zagotoviti sami, omogočena pa jim je tudi pomoč drugega v primeru, da to potrebujejo. Država financira podporne storitve, kot je zaposlitvena rehabilitacija, gluhim pa omogoča uporabo slovenskega znakovnega jezika s financiranjem tolmačev za slovenski znakovni jezik. Zaradi zagotavljanja transparentnosti in možnosti vplivanja na pripravo predpisov se vsa zakonodaja s področja invalidskega varstva pripravlja v sodelovanju z nevladnimi organizacijami, s ciljem zagotavljanja enakih možnosti za vse, predvsem za invalide kot eno najranljivejših skupin prebivalstva.
Vir: Nova24TV, Tanja Brkić
