Nekdanji predsednik uprave GEN-I Robert Golob je samo leta 2020 prejel 540 tisoč evrov bruto. GEN-I je v stoodstotni državni lasti, kar pomeni, da je njegove prejemke v času vodenja GEN-I določal t. i. Lahovnikov zakon o prejemkih direktorjev javnih družb. Ta pravi, da se osnovno plačilo določi “v višini povprečne bruto plače v družbah v skupini, ki imajo sedež na območju Republike Slovenije ali v družbi, če ni skupine, izplačane v preteklem poslovnem letu, in pomnožene z ustreznim mnogokratnikom, ki je določen glede na velikost družbe in dejavnost (mnogokratniki 2, 3, 4 in 5).” Če so resnične ocene, da Golobova bruto plača znaša okoli 45 tisoč evrov bruto mesečno, potem gre za več kot očitno kršitev Lahovnikovega zakona. V vsakem primeru pa je Skupina GEN sedaj priznala, da je bila plača nekdanjega predsednika uprave GEN-I od 17. maja lani dalje nad mejami, ki jih zakon dovoljuje za direktorje državnih podjetij, poroča Siol.
Skupina GEN je priznala, da je bila plača nekdanjega predsednika uprave GEN-I Roberta Goloba od 17. maja lani dalje nad zakonsko dovoljenimi mejami za direktorje državnih podjetij. Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo (MGRT) je v začetku decembra uvedlo prekrškovne postopke zoper nadzorne organe podjetij Gen-I, Gen-EL, Gen-I Esco in Elektro Energija. Razlog za to naj bi bil nepravočasno posredovanje pogodb z direktorji podjetij, in sicer skladno z zakonom nekdanjega ministra za gospodarstvo Mateja Lahovnika po lastniških spremembah. Prekrškovni postopek zoper nadzornike GEN-I so uvedli tudi zaradi neskladnosti prejemkov uprave podjetja z zakonodajo. Pričakovalo se je, da bodo nadzorniki GEN-I v primeru, če se bo izkazalo, da je uprava dobivala previsoke prejemke, zahtevali vračilo preveč izplačanih prejemkov.
Nadzorniki se sprva na poziv ministrstva niso odzvali, zato so sredi decembra ponovno dobili poziv, naj jih seznanijo z aktivnostmi v smeri vzpostavitve zakonitega stanja in jim posredujejo zahtevane izjasnitve z utemeljitvami najpozneje do 31. decembra 2021. Z ministrstva so sporočili, da so od Skupine GEN po pozivu za dostavo oziroma uskladitev pogodb prejeli negativen odgovor: “S strani Skupine GEN smo po pozivu za dostavo oziroma uskladitev pogodb prejeli negativen odgovor. Ponovno smo organe nadzora pozvali k spoštovanju veljavne zakonodaje, pri čemer tudi sami v delu pritrjujejo ministrstvu, da so zavezanci po zakonu o prejemkih poslovodnih oseb v gospodarskih družbah v večinski lasti Republike Slovenije in samoupravnih lokalnih skupnosti, in sicer od 17. maja 2021 dalje. Člani organa nadzora so svoje naloge dolžni opravljati etično, pošteno in odgovorno, kar v obravnavanem primeru nedvomno ni v celoti uresničeno,” so zapisali v izjavi za javnost. Ministrstvo je sicer že konec lanskega leta poudarilo, da so pogodbena določila nična, če niso skladna z ZPPOGD, in da morajo njihovo skladnost po uradni dolžnosti preverjati organi nadzora.
Leta 2020 dobil za 75 tisoč evrov neto fiksnih in za 114 tisoč evrov neto variabilnih prejemkov
Iz zakona torej sledi, da bi lahko Golob, glede na povprečno bruto plačo v skupini GEN-I, leta 2020 3.248 evrov dobil najvišjo plačo v višini 16.240 evrov bruto. V zakonu sicer tudi piše, da mora biti spremenljivi prejemek odvisen od vnaprej določenih meril uspešnosti ter lahko znaša največ 30 odstotkov, 15 odstotkov ali 10 odstotkov izplačanih osnovnih plačil v poslovnem letu (odvisno od dejavnosti). Tako se stvari pri variabilnem delu izplačila malo bolj zapletene. Golob je leta 2020 dobil za 75 tisoč evrov neto fiksnih prejemkov in za 114 tisoč evrov neto variabilnih prejemkov. Na MGRT so po zakonu dolžni preverjati, ali prejemki uprav podjetij v 100-dstotni državni lasti ustrezajo Lahovnikovemu zakonu. “Družba GEN-I v preteklosti zaradi sprememb lastniške strukture ni bila vedno zavezanka po ZPPOGD,” so pred tedni Siolu pojasnili na ministrstvu. Člana organa nadzora se tudi kaznuje za prekršek, če glasuje za sklenitev pogodbe, ki je v nasprotju z zakonom. “V zakonu je predvidena tudi odgovornost predsednika organa nadzora, če organ nadzora pogodbe s poslovodno osebo ne posreduje (takoj po sklenitvi) na pristojno ministrstvo. V primeru, da bo ministrstvo v postopku preverjanja skladnosti prejemkov poslovodnih oseb družbe GEN-I zaznalo nepravilnosti, bo ukrepalo skladno z zakonom,” so še sporočili z MGRT.
Siol še piše, da Golobova delovna doba in drugi parametri za obračun plače niso znani, znana je le okvirna neto mesečna plača. Po njej je moč sklepati, da njegova plača vsaj delno najverjetneje ustreza prvemu delu zakona. Razen seveda, če so resnične ocene, da Golobova bruto plača znaša okoli 45 tisoč evrov mesečno, v tem primeru gre za očitno kršitev Lahovnikovega zakona. Za primerjavo so navedli, da je Nada Drobne Popovič na vrhu Petrola, ki ima več dobička, lani mesečno dobila 17.017 evrov bruto. Tudi direktor Telekoma Tomaž Seljak je lani bruto zaslužil manj kot Golob neto. Seljak je bruto mesečno zaslužil 16.853 evrov, neto 7.265 evrov, Golob pa neto 17.836 evrov.
Sara Bertoncelj/Nova24TV
