Predsednik vlade Janez Janša se je včeraj v ljubljanskem hotelu Union udeležil prireditve v počastitev stote obletnice delovanja skalašev na Slovenskem, kjer je bil tudi slavnostni govornik, med drugim je opozoril, da smo se Slovenci s Skalo enakovredno pridružili naprednemu evropskemu delovanju v gorah. Janša je bil tudi prejemnik zlate plakete Ustanove Avgusta Delavca. Slovenski gorniški klub Skala je sicer zveza gorniških klubov in drugih društev, ki se ukvarjajo z gorništvom in sorodnimi dejavnostmi v gorskem svetu, kot so alpinizem, plezanje, turno smučanje, alpinistično smučanje, ledno plezanje, pohodništvo, sankanje, soteskanje, gorsko jadralstvo in gorsko kolesarstvo.
Začetki gorništva na Slovenskem sicer segajo v 2. februar 1921, ko je bil v Ljubljani ustanovni občni zbor Turistovskega kluba Skala, ki se je novembra 1940 preimenoval v Alpinistični klub Skala. Septembra 1995 je bil kot moralni naslednik ustanovljen Slovenski gorniški klub dr. Henrik Tuma, junija 1997 pa še današnji Slovenski gorniški klub Skala – zveza gorniških klubov.
Na dogajanje pred sto leti se je spomnil predsednik Slovenskega gorniškega kluba Skala Tonč Žunter. Ustanovni člani Turistovskega kluba Skala se niso imeli za turiste, pač pa za tiste, ki se odpravljajo na zahtevne visokogorske ture, je pojasnil. Skalaši so zagovarjali idejo elite, vendar ne v smislu premožnosti ali družbenega ugleda, pač pa v smislu maloštevilnega in izjemnega članstva. “Biti član Skale je bila čast, gorništvo pa način življenja,” je dejal.
Zbrane je nagovoril tudi predsednik Planinske zveze Slovenije Jože Rovan, ki je dejal, da imajo slovenski planinci in skalaši vsak svojo organizacijo, ki pa imata veliko skupnega – v obeh delujejo ljudje, ki so jim gore blizu, čutijo spoštovanje do gora in narave ter si prizadevajo, da bi kar največ bilo storjenega v dobro vseh, ki radi zahajajo v gore.
Komunisti so križ vrgli čez severna ostenja Škrlatice proti Veliki Dnini. FOTO: Luka Svetina
Častni govorec na prireditvi je bil predsednik vlade Janez Janša, ki je poseben ponosen na to, da je bil eden od sopobudnikov skupaj z dr. Jegličem in Bojanom Pograjcem, da bi za 75. obletnico ustanovitve Skale, leta 1996, ponovno postavili skalaški križ na Škrlatici, kot simbol spomina na vse žrtve gora. Križ na Škrlatici so namreč komunisti po drugi svetovni vrgli čez severna ostenja te mogočne gore v Veliko Dnino.
Predsednik vlade Janez Janša. FOTO: Vlada RS/Twitter
Sto let za organizacijo ni visoka starost, ampak so to predvsem lepa zrela leta, ki so sad prizadevnega delovanja na temelju vrednot za prihodnja leta. Dragi Skalaši! Ob častitljivem jubileju, ob stoletnici, vam poleg vseh čestitk za doseženo želim, da bo tudi v naslednjih sto letih veljalo skalaško geslo: Trden, kakor Skala, je slovenski rod, kvišku kakor Skala, vodi naša pot,” je povedal Janša in požel bučen aplavz.
Prireditev v ljubljanskem hotelu Union je povezoval Pavle Ravnohrib. FOTO: Vlada RS/Twitter
Čas ustanovitve Skale je bil precej poseben čas. Končala se je velika vojna, I. svetovna vojna, ki je pustila za seboj materialno uničenje in predvsem močan psihološki pečat, ki je vplival na takratne miselne tokove. Spremenile so se meje, nastale so nove države. Skalaše so na začetku imenovali vratolomnike in samomorilce. Pojavili so se celo predlogi, da bi razstrelili Turnc pod Grmado in s tem preprečili mladini vadbo plezalnih veščin. Skalaši pa so nasprotno SPD očitali, da gojijo le “gostilniški turizem” v gorah.
Vzgajali so mlade na področju alpinizma, smučanja, fotografije ter odnosa do narave in domovine. Skala je združevala štiri temeljna področja človekovega delovanja: delo, igro, šport in umetnost ter to prenašala na mlajše in s svojim delom seznanjala tudi širšo javnost. Eni prvih vrhunskih alpinistov in turnih smučarjev v Sloveniji so bili jeseniški skalaši, ki so postavili tudi vse štiri bivake v divjih martuljških gorah.
Jeseniški skalaši so med drugim postavili tudi prve štiri bivake v slovenskih gorah, vse so poimenovali po številkah od I do IV. Vsi štirje se nahajajo v divjih martuljških gorah, najstarejši, “Orlovo gnezdo”, pa pod južno steno Velike martuljške Ponce. FOTO: Luka Svetina
Z italijansko zasedbo je prišla tudi zahteva po pristopu Skale h Clubu alpino italiano. Skalaši so pokazali najvišjo stopnjo domoljubne drže in tudi modrosti. Odločili so se, da namesto sodelovanja v društvu okupatorja raje vsi izstopijo iz Skale in klub razpustijo.
Ideje o ponovni oživitvi Skale so sicer vseskozi obstajale, a jih v tedanji razmerah posameznikom, ki so še vedno delovali na temelju skalaških vrednot, ni bilo mogoče uresničiti. Šele v samostojni in neodvisni državi Republiki Sloveniji je bil ustanovljen leta 1995 Slovenski gorniški klub dr. Henrik Tuma in dve leti kasneje Zveza gorniških klubov Skala, je še povedal predsednik vlade, ki se z vrhunskim alpinizmom ukvarja že 35 let.
Med udeleženci prireditve sta bila tudi notranji minister Aleš Hojs in državni sekretar v kabinetu predsednika vlade Bojan Pograjc. FOTO: Vlada RS/Twitter
Ker so bili skalaši domoljubi, je njihove delovanje po 2. svetovni vojni, ko je oblast v Jugoslaviji prevzela komunistična partija, zamrlo. Pred vojno pa je propagandno delo pri popularizaciji Skalašev opravil fotoamaterski oddelek (razglednice, opreme knjig) in leta 1931 prvi slovenski celovečerni film V kraljestvu Zlatoroga. V času delovanja TK Skala je nastal tudi film Triglavske strmine, ki je povezan z njihovim delovanjem.
Luka Svetina/Nova24TV
