Z vodo je treba skrbno ravnati v vseh delih vodnega kroga, zato novela zakona o vodah, o kateri bomo morali odločati na referendumu, omejuje posege v priobalna zemljišča in popolnoma prepoveduje gradnjo zasebnih in potencialno nevarnih objektov v bližini voda, navajajo predlagatelji. V nasprotju z nekaterimi interpretacijami zakon omogoča s strožjimi pravili večjo zaščito priobalnega pasu, ob tem pa zagotavlja še potrebna sredstva za vzdrževanje vodotokov in preprečevanje poplav, dodajajo.
Kaj prinaša novela zakona o vodah? Strožje pogoje za posege v priobalni prostor
Novela zakona o vodah v nasprotju z nekaterimi interpretacijami omejuje možnosti posegov na priobalna zemljišča. Dosedanja ureditev je namreč dopuščala širok manevrski prostor za gradnjo na priobalnem pasu, saj obstoječi zakon tega ni izrecno prepovedoval.
Da dosedanji zakon ni ustrezno varoval naših voda, jasno dokazuje število izjem, ki so na priobalnih zemljiščih dovoljevale za okolje potencialno nevarno gradnjo: doslej je bilo izdanih kar 54 takšnih uredb, tako pa je bila mogoča postavitev tovarn in industrijskih objektov v neposredni bližini vode.
Novela zakona o vodah gradnjo takšnih objektov v priobalnih pasovih v celoti prepoveduje. V priobalnem pasu bo od zdaj naprej možna le še postavitev objektov javne rabe, kot so rekreativne površine, otroška igrišča in podobno. Industrijskih objektov na priobalnih zemljiščih odslej pod nobenim pogojem ne bo mogoče graditi.
FOTO: Pixabay
|
❌ Mit: Zakon o vodah dopušča nekontrolirane pozidave priobalnih pasov z zasebnimi ali industrijskimi objekti. ✅ Dejstvo: Zakon prepoveduje vsakršno zasebno ali industrijsko gradnjo v priobalnih pasovih, ki je bila do sedaj mogoča. Dopušča zgolj še možnost postavitev enostavne javne infrastrukture, ki ne škoduje okolju, in vodo ter naravo na trajnosten način približa ljudem. |
To je potrdil tudi minister za okolje in prostor Andrej Vizjak: »Doslej je bilo z ožanjem priobalnega pasu možno graditi tako objekte zasebne kot tudi javne rabe; to pomeni tudi tovarne z nevarnimi snovmi, tudi zasebne vile, tudi bencinske servise in hotele. Sedaj ta nabor ožamo: iz objektov zasebne in javne rabe na samo še objekte javne rabe. Tako piše v zakonu, ne glede na nekatere interpretacije.«
Industrijski objekti ne sodijo v bližino vode. Dosedanji zakon je na priobalnem pasu dopuščal gradnjo, zato so bile tik ob vodi postavljene vile in celo industrijski obrati, ki v proizvodnji uporabljajo nevarne snovi.
O posegih bo odločala stroka
Ker gre pri vodi in posegih v okolje za pomembno strokovno vprašanje, se odločanje o tem iz sedanjega političnega nivoja v celoti prepušča stroki. Vlada tako ne bo mogla več ožiti priobalnih zemljišč, temveč bodo odločitve o tem sprejemali za to usposobljeni strokovnjaki v sklopu Direkcije za vode.
Za vsak potencialno dovoljen poseg na priobalnem pasu bo potrebno pridobiti vodno soglasje, kar do sedaj ni bilo zahtevano, poudarjajo predlagatelji novele. Gradnja kakršnega koli objekta, ki ne bo zadostoval tem merilom in bi potencialno lahko predstavljal tveganje za pitno vodo, pod nobenim pogojem ne bo več mogoča. Pitna voda in čisto okolje sta danosti, na katere smo lahko ponosni in jih moramo ohraniti, zato je prav, da o možnih posegih v priobalne pasove na podlagi natančnih in strogih meril odloča zgolj stroka.
Zakon o vodah nikakor ne ogroža pitne vode, ampak jo dodatno varuje. V nasprotju z nekaterimi interpretacijami za posege v priobalne pasove postavlja strožje pogoje kot dosedanja ureditev.
FOTO: Pixabay
Večja poplavna varnost
Zaradi vse pogostejših poplav je potrebno poskrbeti za varnost ljudi in zmanjševanje poplavne ogroženosti v vseh porečjih v državi, zato novela zakona predvideva tudi nujno potrebna sredstva za vzdrževanje vodotokov. »Osnovni namen zakona o vodah je povečanje sredstev za ravnanje z vodami. To je bil tudi razlog, da smo zakon v obravnavo vložili po skrajšanem postopku, da se lahko vzdrževanje vodotokov začne čim prej,« je poudaril minister Vizjak. Zakon o vodah zagotavlja 17 milijonov evrov sredstev za potrebno vzdrževanje vodotokov in vzpostavljanje poplavne varnosti, s čimer bo mogoče opraviti najnujnejše sanacije vodotokov in preprečiti poplave.
Z zahtevo po sklicu referenduma so predlagatelji ogrozili izvajanje teh nujno potrebnih ukrepov, s čimer bo ob prihodnjih obdobjih visokih voda žal lahko marsikje ponovno prihajalo do poplav.
Nasprotniki zakona o vodah podpirajo sedanje stanje, ki ogroža pitno vodo
Pobudniki referenduma z nasprotovanjem Zakonu o vodah podpirajo dosedanje stanje, ki z dovoljevanjem nevarnih posegov v priobalne pasove predstavlja nevarnost za okolje. Zakon o vodah zagotavlja ravno to, kar zagovarjajo pobudniki referenduma: omejuje posege v priobalne pasove, ščiti pitno vodo in biodiverziteto, ob tem pa zagotavlja tudi potrebna finančna sredstva za vzdrževanje vodotokov po vsej Sloveniji in zagotavljanje poplavne varnosti.
“Mislim, da je ta referendum slab, tako za vode kot za ljudi, ki ob vodah živimo. Pri zbiranju podpisov je šlo za diametralno nasprotje tistega, kar dejansko zakon o vodah pomeni. Zakon prinaša več denarja za vzdrževanje vodotokov in omejevanje možnih posegov na priobalna zemljišča.«
mag. Andrej Vizjak, minister za okolje in prostor
»Zakon nima nobene zveze s privatizacijo vode, z omejevanjem dostopa do vode, s krnjenjem pravice do zdrave pitne vode. To je zavajanje, ki smo ga bili deležni pri zbiranju podpisov. Predlog se je izmaličil v njegovo obratno smer, češ da se s tem predlogom omogoča lažje poseganje na obvodna zemljišča, dejansko se pa zaostruje,« je pojasnil minister mag. Andrej Vizjak in dodal, da verjame, da bo referendumska kampanja pomagala odstreti te čudne interpretacije.
