Cepiva mRNA lahko zagotavljajo dolgoročno zaščito, če se virus ne razvije občutno, razkrivajo izsledki majhne nove študije. V času, ko se je v nekaterih delih sveta pričela širiti delta različica virusa, ki je zelo nalezljiva, je takšna novica več kot dobrodošla. Gre namreč za cepivi Pfizer-BioNTech in Moderna, s katerima se državljane cepi tudi v Sloveniji.
Ker se prizadevanja za množično cepljenje še naprej odvijajo po vsem svetu, še vedno obstaja vprašanje, kako dolgoročno bodo zaščitna cepiva proti covidu-19 in ali bodo potrebni obnovitveni odmerki. Nekatera cepiva za druge viruse, na primer gripa, zagotavljajo le minljivo zaščito in jih je treba vsako leto obnavljati, druga – na primer cepivo MMR proti ošpicam, mumpsu in rdečkam – pa zagotavljajo vseživljenjsko zaščito.
Stopnja zaščite je odvisna od tega, koliko in kako hitro se virus razvije, pa tudi od tega, kako močne so različne vrste cepiv, ki spodbujajo trajni imunski odziv. Cepivi Pfizer-BioNTech in Moderna uporabljata razmeroma novo platformo, znano kot messenger RNA (mRNA), za usposabljanje imunskega sistema za boj proti SARS-CoV-2, virusu, ki povzroča covid-19, je že poročala Live Science.
Čeprav so cepiva mRNA močno presegla pričakovanja strokovnjakov in pokazala visoko učinkovitost pri zaščiti ljudi pred SARS-CoV-2, vključno z njegovimi trenutno razširjenimi različicami, kako dolgo bo ta zaščita trajala, ni jasno. Da bi to ugotovili, je skupina raziskovalcev rekrutirala 41 udeležencev, ki so prejeli dva odmerka cepiva Pfizer-BioNTech; osem jih je bilo predhodno okuženih s SARS-CoV-2. Raziskovalci so odvzeli vzorce krvi na začetku študije in nato tri, štiri, pet, sedem in 15 tednov po tem, ko so udeleženci prejeli prvi odmerek cepiva. V skladu s prejšnjimi študijami so raziskovalci ugotovili, da je cepivo mRNA povzročilo močne odzive protiteles in da so bili ti odzivi še močnejši pri ljudeh, ki so pred cepljenjem okrevali po blagi okužbi s SARS-CoV-2.
Skupina je v tem istem časovnem obdobju zbrala tudi vzorce bezgavk pri 14 ljudeh, od katerih nobeden ni bil prej okužen s SARS-CoV-2. Kot odziv na okužbe in cepljenje se znotraj bezgavk tvorijo bežne molekularne strukture, znane kot “zarodni centri”, žleze, ki zadržujejo celice imunskega sistema običajno nabreknejo kot odziv na okužbo. Pri ljudeh, okuženih s SARS-CoV-2, se te strukture tvorijo v bezgavkah pljuč, ki so težko dostopne, medtem ko cepiva običajno spodbujajo proizvodnjo v pazduhah, ki so lažje dostopne. “Predstavljate si jih lahko kot naše vojaške tabore za imunske celice,” je dejal Ali Ellebedy, imunolog na Medicinski fakulteti Univerze v Washingtonu.
Strukture nekaj tednov in mesecev trenirajo vrsto imunske celice, imenovano kot celica B, da se te bolje vežejo na patogen – v tem primeru SARS-CoV-2. V postopku nastajajo visoko usposobljene imunske celice, med katerimi so nekatere spominske celice, ki si bodo virus dolgo zapomnile. Ni veliko znanega o tem, kako dolgo obstanejo ti “vojaški tabori” v bezgavkah pri ljudeh. Študije na živalih so pokazale, da običajno trajajo le nekaj tednov, je dejal Ellebedy. Toda v novi študiji sta Ellebedy in njegova ekipa ugotovila nekaj presenetljivega: pri večini udeležencev, ki so prejeli cepivo, so bili njihovi zarodni centri še naprej aktivni in so te močne imunske celice trenirali vsaj 15 tednov po prvem odmerku.
Zaščita je zelo obetavna
Ker je ta odziv zarodnega centra trajal mesece, je verjetno ustvaril veliko spominskih celic, ki bodo trajale leta; in nekatere od teh spominskih celic se bodo verjetno vzpostavile v kostnem mozgu in tvorile vseživljenjska protitelesa, je Ellebedy povedal za Live Science. To je “zelo obetavno”, vendar ne pomeni nujno, da ljudje ne bodo potrebovali obnovitvenih odmerkov cepiva, je dejal. Potreba po obnovitvenih odmerkih bo odvisna od tega, koliko se virus razvija in ali so celice, ki jih proizvajajo zarodni centri, dovolj močne, da obvladajo bistveno različne različice virusa, je dodal. Poleg tega vsi ne ustvarijo enako močnega imunskega odziva. Nekateri ljudje, na primer tisti z oslabljenim imunskim sistemom, bodo verjetno potrebovali obnovitvene odmerke, je poudaril.
“Ta študija, tako kot druge pred njo, potrjuje, da cepiva izzovejo ustrezno reakcijo imunskega sistema in da se ustvarja trajna imunost,” je povedal dr. Amesh Adalja, specialist za nalezljive bolezni in višji znanstvenik pri Johns Hopkinsu Center za zdravstveno varnost v Baltimoru.
Nina Žoher/Nova24TV
