V četrtek, 31. Avgusta se je državni sekretar Boštjan Šefic mudil na obisku v zamejstvu, kjer se je o aktualnem dogajanju na področju migracij pogovarjal s tržaško prefektinjo dežele Furlanije-Julijske krajine in vladno komisarko Annapaolo Porzio. Pogovori so potekali za zaprtimi vrati, glavna tema poleg migracij pa je bila tokrat tudi aktualna tematika radikalizacije terorizma in ukrepov zoper ta pojav s strani Slovenije in Italije. Šefic se je s komisarko Porzio sicer že srečal 1. Decembra lansko leto v Sloveniji, takrat pa je komisarko spremljal tudi italijanski veleposlanik Paolo Trichilo.
Državni sekretar Šefic je po srečanju v izjavi za medije izjavil, da se je položaj glede imigrantske krize zelo izboljšal, razmere pa so boljše tako v Sredozemlju kot na t.i. zahodnobalkanski poti. Šefic je seveda pohvalil tudi dobre odnose ter zelo dobro sodelovanje med državama, ob enem pa je poudaril, da je panelna ograja na italijansko-slovensko meji, kot jo je nedavno predlagala Komisija za nadzor varnostnih in obveščevalnih služb Državnega zbora Republike Slovenije povsem nepotrebna.
Državni sekretar Šefic, za katerega se je v preteklosti že izkazalo, da je v svojih izjavah zavajal slovensko javnost glede toka in realnega stanja ilegalnih imigracij na Balkanski poti zopet poudarja zgolj odlično stanje glede problema ilegalnih prehodov meja in zopet strogo nasprotuje zavarovanju Slovenskih meja. Tudi v letu 2016 je Šefic poudarjal, da državni organi preverjajo vse ilegalne imigrante, ki so prečkali slovensko-hrvaško mejo, kar se je seveda kasneje izkazalo za zavajanje, saj sta vsaj dva terorista, ki sta sodelovala pri terorističnem napadu v Parizu 13. Novembra 2016 v Evropo prispela po Balkanski poti skozi Slovenijo, torej mimo državnih organov in njihovega nadzora.
Da je stanje resno tudi v sosednji Furlaniji-Julijski krajini glede migracij pa nakazuje dejstvo, da so župani največjih mest (Gorica, Trst, Pordenone in Videm) na Vlado v Rimu naslovili dokument, v katerem za obvladovanje imigrantskih razmer v deželi naprošajo za nujno takojšno pomoč države in mednarodne skupnosti. V dokumentu so zapisali, da vsaj 90 % imigrantov po njihovem mnenju ne beži pred vojno, temveč prihajajo iz drugih evropskih držav, kjer so jim prošnje za zatočišče zavrnili.
Italija posledično že namiguje na zahtevo po spremembi dublinske pogodbe, na podlagi katere naj bi prebežniki za zaščito zaprosili le v prvi vstopni državi. Glede na občutno razlikovanje stanja na terenu in nasprotje izjav Šefica o stanju se je potrebno vprašati, ali državni sekretar zopet zavaja slovensko javnost, ali zgolj ne želi videti realnega stanja.
Sebastjan J
