Slovenija med državami z najnižjo brezposelnostjo v Evropski uniji

Foto: Pixabay

Decembra 2020 je bila stopnja brezposelnosti v EU 7,5-odstotna, glede na november je zrasla za eno odstotno točko, v primerjavi z decembrom 2019 pa za dve odstotni točki. Najvišja brezposelnost je bila v Grčiji, Španiji in Litvi. Najnižjo brezposelnost pa so zabeležili na Češkem, Poljskem in na Nizozemskem. Slovenija se v času epidemije z brezposelnostjo sooča zelo dobro, saj se je znašla na sedmem mestu (4,7 odstotka) po najnižji brezposelnosti.

 

Pandemija koronavirusa je povzročila zaprtje gospodarstva, posledično pa je vplivala na zaposlenost prebivalstva. Stopnja brezposelnosti se je v veliki meri zvišala bolj kot ne po celotnem svetu, medtem pa je v Evropski uniji upadala nekoliko manj s pomočjo interventnih ukrepov, ki so jih države sprejele.

Najvišjo stopnjo brezposelnosti so zabeležili v Grčiji, in sicer po podatkih za oktober je bila brezposelnost v Grčiji 16,7-odstotna. Grčiji sledi Španija, ki je decembra zabeležila 16,2 odstotka. Nekoliko bolje kaže tretje uvrščeni Litvi, kjer so zabeležili 10,1-odstotno brezposelnost.

Stopnja brezposelnosti v EU (Foto: Eurostat)

Najnižjo brezposelnost so zabeležili na Češkem (3,1 odstotka), Poljskem (3,3 odstotka) in Nizozemskem (3,9 odstotka). Sledi jim Madžarska, ki je imela novembra 4,3 odstotno brezposelnost, Malta (4,5 odstotka) in Nemčija (4,6 odstotka). Slovenija se po brezposelnosti uvršča za Nemčijo (4,7 odstotka), kar jo uvršča med sedmerico držav z najnižjo brezposelnostjo.

Zanimiv je primer Švedske, ki je sicer bogata država, omejevalne ukrepe pa je sprejela dokaj pozno. Švedska se sooča z 8,5-odstotno brezposelnostjo, kar pa je odraz preteklega stanja, saj se je stopnja brezposelnosti na Švedskem gibala med šestimi in sedmimi odstotki od leta 2015 dalje.

 

Vladni ukrepi so močno ublažili stopnjo brezposelnosti
V primeru, da država skozi protikoronske pakete ne bi sprejela nujno potrebnih paketov za blaženje krize, bi bila stopnja brezposelnosti mnogo višja. Kmalu po razglasitvi epidemije je zagotovila subvencioniranje čakanja na delo, kasneje pa tudi financiranje polnega delovnega časa. Medtem ko je čez poletje gospodarska aktivnost napredovala, je bilo v zimskih mesecih ključno ponovno sprejetje novih ukrepov, ki naj bi v izogib povišanju brezposelnosti veljali do konca aprila.

Sara Rančigaj/Nova24 TV