Minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Janez Cigler Kralj je v torek na kratko predstavil osmi protikoronski ukrep. S pomočjo PKP8 se bodo podaljšali nekateri ukrepi iz prejšnjih interventnih zakonov, dodatno pa je najbolj izpostavljen nov ukrep, ki določa novo višino minimalne plače. Ministru je tako uspelo doseči konsenz s socialnimi partnerji, s katerimi so določili novo višino minimalne plače, pri čemer bo gospodarstvu pomagala tudi država.
Osmi protikoronski paket bo predvsem namenjen ohranjanju delovnih mest in kondicije slovenskega gospodarstva. “To bo osrednji del zakona, poleg tega bodo nekateri ukrepi oziroma roki podaljšani,” je poudaril predsednik vlade Janez Janša. PKP8 tako določa podaljšanje nekaterih učinkovitih ukrepov iz prejšnjih interventnih zakonov, zaenkrat pa se še ne bodo osredotočali za pomoč posameznih dejavnosti, saj še nimajo podatkov za leto 2020, ki bi jih lahko učinkovito uporabili za reševanje problematik določenih sektorjev.
Minister za delo, družino in socialne zadeve Janez Cigler Kralj poudarja, da so razmere na trgu dela poostrene, a po podatkih sodeč Slovenija zelo dobro rešuje težave, ki jih je prinesel koronavirus. Brezposelnost s pomočjo ukrepov ostaja nizka in beležimo zelo dobre rezultate v primerjavi z ostalimi evropskimi državami. Odločevalcem se tako zdi smiselno podaljšanje ukrepov skrajšanega delovnega časa in financiranje delavcev, ki so na čakanju na delo doma. Sprejem obeh ukrepov je po mnenju ministra nujen, saj po besedah ministra vidnejše okrevanje gospodarstva lahko pričakujemo šele v drugi polovici leta.
Minister Janez Cigler Kralj. Foto: N.Si
Trajanje obeh ukrepov se tako podaljšuje vse do konca aprila, z možnostjo podaljšave dvakrat za en mesec, če bo tako sklenila vlada. “Ukrepi so nujni, saj imamo v januarju 2021 preko enajst tisoč vlog delodajalcev za čakanje na delo, za približno 40 tisoč zaposlenih,” je pojasnil Cigler Kralj in poudaril, da je ohranitev delovnega mesta še kako pomembna. Ukrep skrajšanega delovnega časa bo po novem zakonu namenjen tudi kmetijam z dopolnilno dejavnostjo, ki se v večini primerov ukvarjajo s turizmom in v tem trenutku beležijo izpad dohodkov.
V novem zakonu bodo tako ponovno vključili solidarnostni dodatek za otroke, kot upravičence za prejemnike pa bodo vanj vključili tudi polnoletne dijake. “Je še nekaj podaljšanj že sprejetih ukrepov, vse je namenjeno predvsem temu, da pomagamo trgu dela, gospodarstvu, zaposlenim državljanom čim lažje preživeti in se pripraviti na čas po koroni, ko bo potrebno na novo hitro zagnati dejavnosti,” še dodaja Cigler Kralj. PKP8 pa poleg ostalih omenjenih ukrepov ohranja tudi možnost pridobitve univerzalnega temeljnega dohodka za vse tiste, ki so jim izpadli prihodki, podjetja pa bodo še vedno lahko zaprosila za povračilo fiksnih stroškov.
Dosežen dogovor o dvigu minimalne plače
Z januarjem se mora skladno z zakonom o minimalni plači iz leta 2018 za izračun minimalne plače uporabljati nova formula, na podlagi katere mora neto minimalna plača za najmanj 20 in največ 40 odstotkov presegati izračunane minimalne življenjske stroške. Minimalna plača je tako vse od leta 2017 znašala 613 evrov, ko je bil pripravljen zadnji izračun košarice minimalnih življenjskih stroškov. Cigler Kralj je s socialnimi partnerji dosegel dogovor in določil minimalno plače v višini 120 odstotkov presežka minimalnih življenjskih stroškov. Bruto plača bo tako znašala 1024,24 evra, kar znaša nekje 736 evrov neto.
Dvig minimalne plače bo objavljen do 31. januarja 2021, njena višina pa bo veljala od 1. januarja dalje. Vlada in GZS se zavedata pomena obremenitve gospodarstva, ki jo povzroči dvig minimalne plače, zato se je odločila, da bo prevzela del bremena na način, da bodo sprejeli ukrep, s katerim bodo najnižjo osnovo za socialne prispevke, sedanjih 60 odstotkov povprečne plače, znižali na višino minimalne plače. Po izračunih sodeč bo tako država prevzela 40 odstotkov bremena dviga minimalne plače v letu 2021, ukrep pa bo veljal do konca junija, z možnostjo podaljšanja še za šest mesecev.
Medtem ko so predstavniki delodajalcev večinoma zadovoljni z ministrovo odločitvijo, sindikati niso ravno najbolj zadovoljni. Predsednik Konfederacije sindikatov Slovenije Pergam Jakob Počivavšek je dejal, da jih moti med drugim to, da je nova višina določena na podlagi minimalnih življenjskih stroškov, ki so bili izračunani leta 2017 in ne upoštevajo podražitev. V ZSSS pa so pretekli teden izrazili pričakovanje, da bo minimalna plača znašala vsaj 847 evrov neto, kar bi bila zgornja meja razpona pričakovanega zneska, ki je bil med 736 in 859 evrov neto.
Sara Rančigaj/Nova24 TV
