Janša 30 let po zgodovinskem sestanku v Poljčah, ki je privedel do plebiscita in 90 odstotne podpore samostojni Sloveniji

Predsednik vlade Janez Janša se je danes v Veliki dvorani predsedniške palače v Ljubljani udeležil obeležitve 30. obletnice odločitve Demosa o razpisu plebiscita o samostojnosti Republike Slovenije. Devetega in desetega novembra 1990 je bil v Poljčah sestanek, na katerem so člani koalicije Demos sprejeli odločitev o razpisu plebiscita o samostojnosti Republike Slovenije. Na podlagi odločitve sestanka v Poljčah je šestega decembra 1990 Skupščina Republike Slovenije sprejela Zakon o plebiscitu o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije, ki je določil, da bo plebiscit potekal na nedeljo, 23. decembra 1990. “Klanjamo se spominu vsem tistim, ki so bili pred 30 leti v Poljčah in jih danes ni več med nami, pa tudi spominu tistim, ki so takrat bili v Poljčah in so bili v zadnjih 30 letih pozabljeni, medtem ko so slavo in čast želi mnogi, ki so slovenski osamosvojitvi takrat aktivno nasprotovali,” je dejal premier Janez Janša. 

Predsednik Vlade Republike Slovenije Janez Janša je ob tej priložnosti imel tudi slavnostni nagovor. “Danes obeležujemo spomin na enega od teh dogodkov, na ključno politično določitev, ki je pripeljala do plebiscita. Na tem mestu je moja dolžnost, da se najprej spomnimo vseh tistih, ki so v Poljčah pred 30 leti bili in jih danes ni več in tudi na vse tiste, ki so tam bili, ki so sprejemali to pomembno politično odločitev, pa so bili zadnjih 30 let pozabljeni.  Veliko jih je. Poslanci tudi nazorsko zelo različnih strank takratnega Demosa, vladajoče koalicije, ki so se zbrali v Poljčah, so bili tam zaradi interesov, ki so jih predstavljali s strani svojih volivcev, predvsem pa zaradi tega temeljnega veziva, ki je v veliki meri odločalo tudi o večinski podpori ljudstva strankam Demosa na aprilskih volitvah, to je samostojne Slovenije,” je dejal premier.

Janša se je zahvalil predsedniku republike Borutu Pahorju, za organizacijo tega dogodka in predsedniku Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve Alešu Hojsu, in sicer za to, da to združenje že vrsto let trga ta dogodek iz spomina in iz kolektivne pozabe. “Glede na to, da imamo Slovenci v svoji zgodovini en sam sto odstotni temeljni mejnik, na katerem si je slovenski narod dejansko pisal sodbo sam, to je bil plebiscit za samostojno Slovenijo, je zelo pomembno, da se obležijo tudi vsi tisti dogodki, ki so do tega temeljnega koraka pripeljali,” je Janša še dodal ob svoji zahvali. “Pred Poljčami je bilo mnogo sestankov poslanskega kluba Demosa, v prvih mesecih sem bil sam predsednik tega kluba in ne glede na to, kaj smo na sestankih obravnavali – osamosvojitev Slovenije je bila vedno v zraku,” se je spominjal premier in nadaljeval: “Novembra pred 30 leti je v vrstah poslancev Demosa vladala lahko rečemo določena nervoza, kajti po volitvah so mnogi pričakovali, da bo Slovenija takoj začela korake k osamosvojitvi, pričakovalo se je, da bomo že pred poletjem napisali ali sprejeli novo ustavo, ali pa vsaj sprejeli osnutek, in da bomo nekje jeseni že imeli referendum, ko se bo ustavo potrdilo in s tem pravno formalno vzpostavili samostojno slovensko državo.“

Janša je pojasnil, da je prvi izraz te nervoze prišel do izraza julija, ko je bilo jasno, da te ustave ni, kot nadomestek pa je bila predlagana deklaracija o neodvisnosti Slovenije, ki je bila sprejeta in ki je pokazala, da neka politična podpora preko glasov Demosa v takratni skupščini obstaja. Ampak konkretni koraki pri dodelavi ustavnega gradiva, ali pa predvsem pri tehtanju možnosti, da se dobi 2/3 večino za to ustavo, so zastali. Zato je ta predlog, ki je v bistvu prišel od širšega kroga Demosa, ne neposredno iz vlade ali iz poslanske skupine, iz kroga, ki ga tukaj predstavlja dr. Peter Jambrek, predstavljal rešitev tudi za to psihološko vzdušje znotraj večinske poslanske skupine, je pojasnil Janša. “Zato takrat, ko je večina v dvorani dojela za kaj gre, ko je bil predlog podan, tisti spontani aplavz, ki kar ni ponehal in ki je izražal temeljno bistvo, zaradi katerega je poslanska skupina Demos politično sploh obstajala.“

To je bil čas strahu in poguma in to je bil tudi čas pogumnih ljudi
Janša je priznal, da je bil to čas velikih pričakovanj, hkrati pa tudi čas velikih groženj. To je bil čas, je dejal, ko so iz Beograda prihajala sporočila, da bodo kakršnekoli osamosvojitvene težnje zatrli s silo, to je bil čas, ko so iz vplivnih mednarodnih krogov in pravzaprav od povsod prihajala sporočila: “Nikoli vas ne bomo priznali, če se boste osamosvojili.” To je bil čas, ko se je mednarodna skupnost izrazito bala razpada Sovjetske zveze, usode nuklearnega orožja tam in vsega tistega, kar se je obetalo, da se lahko zgodi po padcu Berlinskega zidu in ob rušenju Varšavskega pakta, je še pojasnil in ponosno pripomnil, da je bila v teh okoliščinah, odločitev v Poljčah pogumna odločitev.

“Zato si nihče od tistih, ki so bili takrat v Poljčah ne zasluži pozabe,” je opozoril predsednik vlade in razložil, da še posebej zato, ker ta sestava, ki se je pred 30 leti sestala v Poljčah, ni samo tam sprejemala ključnih odločitev. Sprejela je potem še na desetine ne enako pomembnih odločitev, ampak odločitev, brez katerih slovenske osamosvojitve ne bi bilo, ker se ne bi udejanila in se ne bi obranila. Ista sestava kot se je zbrala v Poljčah je v skupščini v naslednjih šestih mesecih, ki jih je zakon o plebiscitu dodelil slovenski državi, slovenski oblasti zato, da  zgodovinsko odločitev naroda uresniči, v tistih šestih mesecih je bilo treba sprejeti vrsto zakonov, na podlagi katerih je Slovenija lahko udejanila plebiscitno odločitev. “Najtežje je šlo pri zakonu o obrambi, o vojaški dolžnosti, o obrambnem proračunu, kjer smo odločitve sprejeli ravno s tisto večino, kot se je zbrala v Poljčah pred 30 leti,” je povedal Janša. “Pri dvotretjinskih odločitvah je vsaj deloma sodelovala tudi takratna opozicija, sicer jih ne bi bilo, in je to treba odkrito priznati, vendar pa je bilo tukaj tudi veliko kalkulacij v tem smislu, da mi lahko razglasimo osamosvojitev, ampak če ne bo sile, ki bo to odločitev ubranila, potem bo to operetno dejanje.“

Ankete so takoj po tistem, ko je dr. Jože Pučnik razglasil to politično odločitev, pokazale, da ljudstvo, ljudje, državljani, prebivalci Republike Slovenije podpirajo plebiscit o samostojni Sloveniji in da bodo glasovali za, je spomnil premier in priznal, da kako težak in prepričljiv bo ta rezultat – ni vedel nihče, ankete so bile zelo različne, a ta politična enotnost, manifestirana navzven, je prispevala k 90. odstotkom. “Ta rezultat je bil naše ključno orožje in orodje pri prepričevanju mednarodne javnosti, da imamo prav, da ni odstopanja, da bomo to odločitev udejanili. To je bil naš ključni argument proti milijonom pomislekov, ki so prihajali tudi iz metropol najmočnejših držav vse do razglasitve samostojne države,” je poudaril.

Iz te zgodovinske odločitve v Poljčah pred tridesetimi, je Janša opozoril na nauk, ki je primeren tudi današnjemu času, pravzaprav vsem časom. “Tisti, ki ima odgovornost, večino in oblast v svojih rokah, je vedno dolžan prvič ponujati sodelovanje tudi preko meja te oblasti in drugič dolžan je gledati vnaprej, ko sprejema svoje odločitve, tudi na peto generacijo svojih potomcev, ne samo na tisto, kaj javno mnenje ali javnomnenjske ankete kažejo kot najbolj oportuno, je sklenil. Odločitev v Poljčah je bila sprejeta brez tega, da bi bile prej narejene javnomnenjske ankete. “Torej najprej je bila sprejeta odločitev, potem pa se je merilo javno mnenje v zvezi s to odločitvijo, ki je pokazalo, da bo odločitev na plebiscitu decembra 1990 kot danes pravimo sprejeta s plebiscitno večino, se pravi bo prepričljiva, bo temeljni, vogelni kamen prihodnje slovenske države in lahko smo ponosni na to, da imamo danes že 30 let samostojno slovensko državo, ki je utemeljena na najtrdnejši možni demokratični odločitvi v zgodovini,” je pojasnil Janez Janša in se ob koncu še lepo zahvalil.

Sara Bertoncelj/Nova24 TV