Danes se za skoraj dve milijardi kristjanov pričenjajo Božični prazniki, s katerimi slavijo rojstvo Jezusa Kristusa. Vendar pa v zadnjih desetletjih vero kristjanov v rojstvo Odrešenika vse bolj potrjuje tudi znanost, ki v svojih zmožnostih dokazuje obstoj mističnega v povezavi s Kristusom, skozi znanstveno preučevanje čudežev Jezusove krvi in telesa.
Jezus Kristus kot znanstveno dejstvo
Obstoj Jezusa Kristusa so potrdili številni zgodovinarji in zgodovinski dokumenti, pa vendar so strokovnjaki vedno ločevali med zgodovinskim in verskim Jezusom Kristusom. Z napredkom znanosti pa je v zadnjih desetletjih ravno medicina ponudila presenetljive dokaze, ki namigujejo na dejstvo, da Jezus Kristus ni bil zgolj zgodovinska osebnost, ampak je z njim resnično povezana mistična skrivnost.
Prvi Evharistični čudež se je zgodil okrog leta 750 n.š. v kraju Lanciano. V takratni cerkvi sv. Legoncijana in Domicijana je menih reda sv. Bazilija daroval sv. mašo. Po legendi je dvomil o dejstvu, da je v posvečeni hostiji resnično navzoče telo Jezusa Kristusa in da je v kelihu resnično njegova kri. Po posvetilnih besedah se je kruh spremenil v živo meso in vino v pravo kri, obe relikviji pa sta še danes na ogled v novi cerkvi sv. Frančiška Asiškega, ki so jo na mestu stare postavili leta 1258.
Drugi Evharistični čudež, ki je obšel svet pa se je zgodil leta 1996 v Buenos Airesa. Po pričevanjih je Alejandro Pezet 18. avgusta 1996 daroval večerno sveto mašo, ko je po maši k njemu pristopila ena izmed vernic ter ga obvestila o zavrženi hostiji, ki je ležala na svečniku pri vhodu v cerkev. Alejandro je našel oskrunjeno hostijo in jo odnesel v posodico z vodo, katero je položil v tabernakelj stranske kapele Presvetega Zakramenta. Teden kasneje je Alejandro v tabernaklju začuden zagledal hostijo, ki je krvavela. Ker hostija v treh letih ni kazala znakov razpadanja so jo poslali na znanstveno preiskavo v New York. V izogib vplivanja na izsledke so namenoma zamolčali izvor vzorca. V znanstveni ekipi je sodeloval tudi dr. Frederic Zugiba, znan kardiolog in forenzični patolog, ki je o izsledkih povedal naslednje:
»Analiziran material je del srčne mišice iz stene levega prekata srca blizu srčnih zaklopk. Mišica opravlja nalogo kontrakcije srca. Treba je upoštevati, da levi srčni prekat črpa kri v vse dele telesa. Srčna mišica je v vnetnem stanju in vsebuje veliko število belih krvničk. To nakazuje, da je bilo srce v času raziskave živo. Prepričan sem, da je bilo srce živo, saj bele krvničke zunaj živečega organizma izumrejo. Da se ohranijo, nujno potrebujejo živeči organizem. Njihova prisotnost kaže na to, da je bilo srce živo, ko so jemali vzorec tkiva. Še več. Te bele krvničke so predrle tkivo, kar kaže, da je bilo srce pod velikim naporom, kot če bi kdo to osebo hudo tolkel po prsnem košu.«
Presenečen nad rezultati pa je Dr. Ricardo Castanon Gomez šel še korak dlje. Zahteval je primerjavo med vzorcem iz Buenos Airesa in Lanciane, brez razkritja izvora obeh predmetov preiskave. Preiskovalci so na podlagi poročil ugotovili, da gre za vzorec iste osebe, oba primera pa imata identično in zelo redko krvno skupino AB.
Raziskovalci opremljeni s konkretnim podatkom iskanja krvne skupine so nato testirali še mnoge druge relikvije, med drugim primere svetih kipov, ki so izločali kri ter tudi najbolj znan Torinski prt. Pri vseh so našli isto redko krvno skupino AB, ki jo ima skupno na svetu manj kot 4 % ljudi. Kar je še najbolj presenetljivo pri vseh teh primerih je dejstvo, da so krvne skupine odkrili šele v začetku 20. stoletja. S čimer se postavi vprašanje, tudi če bi bili vsi ti primeri zapleteni ponaredki, kako bi lahko ljudje iz preteklih stoletij ponaredili krvno skupino krvi, če obstoj teh takrat sploh ni bil znan?
Božična skrivnost in rojstvo Odrešenika tako nista več zgolj domena vere, pač pa za Božični čudež na plano prihajajo novi in novi znanstveni dokazi, ki pričajo k temu, da je to res poseben čas v letu, ne samo za dve milijardi kristjanov, pač pa za celotno človeštvo.
Zato vsem našim bralkam in bralcem v uredništvu Primorske24 želimo prijetne in blagoslovljene božične praznike.
Sebastjan J
