Kot njen predhodnik, tudi Alenka Bratušek na svoji novi poziciji ministrice za infrastrukturo ne ve točno, o čem govori. Tako je v zadnjih dneh poudarjala, da bi lahko Slovenija II tir zgradila brez madžarskega finančnega vložka. Že na samem zaslišanju za ministrsko mesto, čeprav ni osvojila niti zadostnega števila glasov za mesto v parlamentu, pa je Bratuškova poudarjala svojo levičarsko politično pripadnost z poudarjanjem že prežvečenega nacionalnega interesa.
»Dam obljubo, da bo Luka Koper ostala slovenska in da niti centimetra ne bomo prodali tujcem.« je na zaslišanju povedala Bratuškova in v isti sapi poudarila da je zagovornica načela, da bo tovor treba spraviti s cest na železnice. S čimer je dokazala, da ni imela niti 5 minut časa, da bi se temeljito pripravila na ministrsko zaslišanje, ali se vsaj seznanila s svojimi bodočimi delovnimi nalogami.
Tako se Alenka Bratušek pred nastopom na funkcijo ministrice ni niti informirala, da financiranje projekta II Tir z 1/3 sloni na cestnem tovornem prometu. Ravno na tem cestnem tovornem prometu, ki bi Bratuškova rada apriorno spravila na dotrajane in prepočasne Slovenske železnice, ter s tem dokončno ubila konkurenčnost Slovenije v tranzitnem tovornem prometu za zaledne države.
Za EU ena cena, slovenskim davkoplačevalcem druga cena za II Tir
Pred pričetkom projekta II Tir, ob ustoličenju novega državnega podjetja 2TDK d.o.o., v katerem sedaj sedi precej kadrov tako ali drugače povezanih s Stranko Alenke Bratušek, slovenska javnost niti ni dobro poznala celotne cene tega projekta. V javnost so enkrat curljale informacije o ceni okrog milijarde €, drugič spet o kar dveh milijardah € za izgraditev 27 kilometrov železniških tirov.
Sedaj se je cena za II Tir, kljub že prvim aneksom k pogodbam ustalila pri nekaj čez 961 milijonov €, natančno pri 961.139.049 €. Kljub temu, pa je zaslediti na straneh EU Komisije, katero Slovenija trenutno toži zaradi Židanovega fiaska z izgubo geografske označbe terana, da bo EU prispevala kar 20 % financiranja projekta s svojim prispevkom 109 milijonov €.
Ob vsej razpisni dokumentaciji in transparentnosti se moramo vprašati, zakaj ima EU komisija za projekt II Tir eno končno ceno, ki so jo posredovali pristojni v Sloveniji, slovenski davkoplačevalci pa skoraj za 50 % višjo končno ceno projekta? Kam bo torej zaradi dveh različnih cen enega projekta pod Alenkinim ministrovanjem poniknilo 416.005.423 €? In ali bomo na koncu po stari navadi teh 416 milijonov € preplačila za izgradnjo 27 kilometrov železniške proge “pozlatili” slovenski davkoplačevalci? Ter na račun česa, daljših čakalnih vrst v zdravstvu? Dodatnega pomanjkanja mest za otroke v javnih vrtcih? Novih lukenj na že tako dotrajanih cestah, ki so potrebne temeljite obnove niti desetletje po izgradnji?
Očitno pa bomo davkoplačevalci v slogu Alenke Bratušek ob koncu projekta zopet poslušali, da ne potrebujemo več denarja za izgradnjo II Tira, saj bodo ves nastali minus pri gradnji in vse anekse že nekako pokrili slovenski davkoplačevalci. Pač pa potrebujemo več časa, da se bo lahko preplačilo 416 milijonov € projekta zanesljivo prelilo na zasebne bančne račune ljudi blizu krogov nove infrastrukturne ministrice.
Uredništvo
