Pred 48. leti je na današnji dan v odpravi misije Apollo 11 Neil Armstrong kot prvi človek stopil na tuj planet ter izrekel slavne besede, “To je majhen korak za človeka, a velik skok za človeštvo.”.
Skupaj s poveljnikom Neilom Armstrongom sta bila v odpravi še Michael Collins in Edwin Aldrin, njihova pot se je pričela v Kennedyjevem vesoljskem središču 16. julija ob 9. uri 32 minut po tamkajšnjem času, za pot do Lune pa so potrebovali štiri dni. 20. julija sta se v lunarni modul vkrcala Armstrong in Aldrin ter se ločila od matične ladje v kateri je ostal pilot Collins. 21. julija ob 3. uri zjutraj po srednjeevropskem času je Armstrong splezal navzdol po lestvi in skočil na Lunina tla. Dvajset minut se je Armstrong po Luninih tleh sprehajal sam, nato pa se mu je pridružil še Edwin Aldrin. Prvi sprehod obeh zemljanov na drugem nebesnem telesu je trajal dve uri in 32 minut. Odprava se je končala uspešno in po osmih dneh so se astronavti vrnili na Zemljo.
Vesoljska tekma
V času hladne vojne med ZDA in Sovjetsko zvezo, je na podlagi uspešne izstrelitve sovjetskega satelita Sputnik v orbito Zemlje takratni ameriški predsednik Eisenhower 1. Julija 1960 ustvaril Nacionalno aeronavtično in vesoljsko agencijo (NASA), njen prvi vodja pa je bil nemški inženir von Braun. Amerika je tako pričela s svojim vesoljskim programom, najbolj pa je ero vesoljske tekme zaznamoval predsednik Kennedy.
Kljub številnim uspehom ter ponesrečenim misijam so Američani v Juliju 1969 pred Sovjetsko zvezo poslali proti Luni človeško posadko, ki se je po pristanku na nebesnem telesu tudi uspešno vrnila ter tako zakoličila dominanco Amerike na področju vesoljske tehnologije. Do Decembra 1972 so se ameriški astronavti na Luno vrnili kar petkrat.
Po vrnitvi astronavtov na Zemljo, je kapsulo v morju prestregla Ameriška letalonosilka USS Hornet, ki je posadko pobrala v Pacifiškem oceanu 24. Julija 1969.
Sebastjan J
