Ste morda tudi vi v tržno podrejenem položaju pri vašem ponudniku internetnih storitev

Tudi inšpektorat AKOS-a je pristojen za reševanje morebitnih naročniških sporov s telekomunikacijskimi podjetji, foto: Primorska24

V uredništvo smo prejeli inšpekcijsko odločbo in žalostno zgodbo našega bralca, ki razkriva nepošteno obravnavo naročnikov enega izmed slovenskih ponudnikov internetnih storitev.

Pozdravljeni

Moja zgodba s podjetjem T-2 se je pričela pri priklopu interneta na odprtem širokopasovnem omrežju na obrobju Slovenije nekaj let nazaj. Storitev je nemoteno delovala nekaj mesecev, sam pa sem svojega ponudnika tudi priporočil sosedom, ki so iskali zamenjavo za svojega. Glede storitve nisem imel pripomb,  do prve napake na omrežju. Po nekaj mesečnem odpravljanju napake, sem za končno rešitev težav in nemoteno delovanje storitve naročil višjo internetno hitrost. Tu pa sta se moje trpljenje in kalvarija s podjetjem T-2 šele pričeli.
Ob prvi novi položnici za naročnino me je šokiral znesek, saj je bil ta kljub fiksni ceni za internet kar za nekaj 10 % višji od cene za moj internetni paket po veljavnem ceniku podjetja T-2. Več mesecev podjetje ni imelo posluha za moje previsoke internetne račune, zato sem ves spor posredoval na Tržni inšpektorat, od katerega pa sem dobil priloženo odločbo. Iz nje je razvidno, da je podjetje T-2 kršilo Zakon o varstvu potrošnikov pred nepoštenimi poslovnimi praksami, inšpektorat pa je podjetju tudi naložil fiksno ceno za mojo internetno storitev.
Cena za storitev interneta po odločbi inšpektorata je bila za kar 10 € nižja od tržne cene po veljavnem ceniku podjetja T-2 na moji lokaciji, podjetje T-2 pa mi je nato po odločbi inšpektorata tudi priznalo naknadni dobropis za že preplačane položnice internetne naročnine.
Za razlago sem poprosil inšpektorat, kjer so mi pojasnili, da sem bil v primerjavi z ostalimi naročniki v tržno podrejenem položaju. Podjetje T-2 mi je namreč zaračunavalo prispevek za OŠO, katerega pa ni potrebno plačevati njihovim naročnikom, ki uporabljajo omrežje v lasti podjetja T-2. Torej je ta neprostovoljni prispevek v znesku 10 € mesečno odvisen zgolj od geografske lokacije naročnika. Ker sem živel na obrobju države, sem bil pač prisiljen plačevati prispevek za OŠO, katerega pa ne plačujejo njihovi naročniki v urbanih centrih.

V uredništvu smo za pojasnilo zaprosili tudi podjetje T-2, kjer nam je mag. Valentin Hajdinjak, vodja oddelka za korporativno komuniciranje pojasnil, da gre v tem primeru za »konkretnega naročnika, kjer je prišlo do nepravilnosti pri obračunu mesečne naročnine. Le-te so bile nemudoma odpravljene.«

Glede na razlago inšpektorata, katero je prejel naš bralec, pa je očitno, da bi to bil lahko le en izmed mnogih primerov naročnikov podjetja T-2 v podrejenem tržnem položaju, kjer so se na podlagi inšpekcijske prijave pokazale nepravilnosti pri obračunavanju mesečne položnice. Razširjenost OŠO omrežij po Sloveniji tako potencialno postavlja vse naročniki , ki plačujejo prispevek za ta omrežja v podrejen položaj, saj so bila mnoga izmed teh omrežij po Sloveniji grajena s sredstvi Evropske Unije. Ta prispevek nekaj dodatnih € mesečno na položnici poleg preostalih telekomunikacijskih storitev, lahko letno zviša račun za internet, televizijo in ostale storitve tudi do 120 €, kar pa že pokrije stroške letne vinjete.

Kot je razvidno iz pisma bralca, pa je bilo podjetje T-2 na podlagi odločbe inšpektorata prisiljeno priznati tudi dobropis za že preplačane položnice iz preteklosti. Iz tega gre sklepati, da so lahko naročniki z utemeljenimi primeri ob pozitivni odločitvi inšpektorata upravičeni do povračila preplačanih telekomunikacijskih storitev za nazaj.

Inšpektorat obravnava samo posamezne primere

Inšpektorske službe v Sloveniji so se po zakonu seveda dolžne odzvati na vsako prijavo, sam postopek pa je za prijavitelja brezplačen. Zato lahko vsak posamezni naročnik pri inšpektoratu preveri, ali ga njegov telekomunikacijski ponudnik drži v podrejenem tržnem položaju s prisilnim višanjem mesečnega računa za razne prispevke ali omrežnine.

Na vladnih spletnih straneh najdemo navodila za oddajo inšpekcijske prijave, ki mora vsebovati:
– navedeni podatki o kršitelju
– opis kršitve, ki je predmet inšpekcijskega nadzora
– dokazila, ki nakazujejo na morebitno kršenje zakonodaje ali tržnih pravil

Prijavitelji naj v prijavi kar se da podrobno opišejo primer morebitne kršitve, poleg naj priložijo vsa morebitna dokazila, prijavo pa lahko oddajo v pisni obliki na naslov: Tržni inšpektorat Republike Slovenije, Dunajska cesta 160, 1000 Ljubljana.

Prijavo pa lahko oddate tudi na elektronski naslov : [email protected] pri čemer pa morate predhodno podpisane dokumente, kot je sama prijava, nato priložit elektronski pošti v kateri s kratko obrazložitvijo utemeljite svojo prijavo inšpektoratu.

Uredništvo