Splošna bolnišnica Guillerma Martineza Izola

Luis Guillermo Martinez Bustamante je ob svoji smrti za seboj zapustil dva mladoletna otroka

V Izoli je 22. Avgusta minila prva obletnica strelskega pohoda Darka Gregoriča, v katerem je življenje izgubil zdravnik urolog Luis Guillermo Martinez Bustamante.

Umorjen na službeni dolžnosti Ivo Žnidarčič, foto: Marko F

Njegovi kolegi so v opomin na tragedijo želeli preimenovati Splošno bolnišnico Izola po umrlem zdravniku. Katero policijsko postajo pa bomo preimenovali po policistu Ivu Žnidarčiču, ki je v streljanju tudi izgubil svoje življenje? V opomin, da ne pozabimo, kam so nas pripeljale dolge čakalne vrste, za katere pa smo, kot smo lahko slišali ministrico ob nedavni interpelaciji krivi kar pacienti sami.

Interpelacije se vrstijo

Zdravstvena ministrica Milojka Kolar Celarc je v tem tednu že drugič ”preživela” interpelacijo, na kateri so ji predlagatelji očitali nestrokovnost, neaktivnost pri reševanju zdravstvenih problemov, posebno pri odpravi čakalnih vrst ter pretirano zapravljivost davkoplačevalskega denarja. Ministrica se je na očitke glede nereševanja čakalnih vrst branila z izjavo:

Ministrica Kolar Celarc je interpelacijo preživela, krivdo za težave v zdravstvu pa preložila na paciente, foto: pozareport.si

»Dejstvo je, da ljudje čakajo, toda tudi dejstvo je, da marsikomu ne bi bilo treba čakati tako dolgo, če bi izkoristil možnost, da bi zdravstveno storitev opravil v drugi bolnišnici ali pri drugem specialistu. Kar 60 % čakajočih nad dopustno čakalno dobo jih je bilo s to možnostjo seznanjenih, a so jo zavrnili.«.
Ministrica ob tem pozablja ali ignorira dejstvo, da gre največkrat za starejše osebe, ki v svojem bolezenskem stanju ne želijo preživeti več ur vožnje na javnem transportu iz enega konca Slovenije na drugega zaradi pregleda ali operativnega posega.

Finančne mahinacije zdravstvene blagajničarke

O njeni nestrokovnosti priča tudi dejstvo, da je ministrica Kolar Celarc v svojem mandatu na ministrstvu porabila 450.000 € davkoplačevalskega denarja za razna svetovanja. Med drugim bo do konca leta nekdanji resorni minister Keber, sedanji predsednik Rdečega križa Slovenije za svetovanje prejel prek 20.000 € tega denarja iz že tako obubožane zdravstvene blagajne.

Rezultati njenega dobrega dela pa se kažejo tudi na terenu, saj so slovenske bolnišnice v letošnjem letu pridelale rekordno izgubo 120 milijonov €, katero bo sodeč po izjavi ZZZS kril ustanovitelj, torej država, torej davkoplačevalci.
»Ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc poudarja, da je temeljna zaveza njenega vodenja ministrstva za zdravje koalicijska pogodba, ki izrecno zagovarja, da v Sloveniji ohranimo javno zdravstvo.«, kot lahko preberemo na spletni strani SMC.
To bi si lahko razlagali tudi kot nujnost ohranjanja javnega zdravstva za nujnost pokrivanja izgub v zdravstvu iz javnih sredstev. Predvsem zaradi nestrokovnega dela na ministrstvu in ščitenja zasebnih interesov posameznikov bomo tokrat zopet reševali zdravstvo iz javnih sredstev prvič po več kot 10. letih.

Pacienti so za čakalne vrste krivi sami

Janija Möderndorferja iz vrst SMC moti že sama omemba čakalnih vrst

V prelaganju krivde za čakalne vrste v zdravstvu pa ministrica Kolar Celarc ne stoji sama. Kot so jo koalicijski poslanci podprli ob interpelaciji, jo podpirajo tudi v prelaganju krivde. Tako je poslanec SMC Jani Möderndorfer pritrdil ministrici v izjavi »Če mene vprašate in če bi jaz osebno imel vpliv in moč, da bi to naredil, jaz bi jih že danes prepovedal, da so tam objavljene. Prepovedal bi!« je poslanec Möderndorfer odgovoril na vprašanje o mnenju glede objave čakalnih vrst na spletni strani NIJZ.

Čakalne vrste so bile krive za okrutno maščevanje Darka Gregoriča v katerem sta ugasnili dve življenji.

Policija je v kasnejši hišni preiskavi pri izolskem strelcu našla tudi težko orožje, foto: PU koper

Zaradi sodne prepovedi opravljanja hišne preiskave v preiskavi streljanja v Izoli z obrazložitvijo, da je storilec že mrtev, so se pojavile govorice, da je sodišče skušalo prikriti morebitne obremenilne dokaze, saj naj bi bil Gregorič nekdanji uslužbenec Službe državne varnosti. Kljub temu je policija kasneje na podlagi prijave lastnika nepremičnine v kateri je Gregorič živel opravila hišno preiskavo in v bivalnih prostorih pokojnega našla precej kosov orožja in streliva še iz časa njegove državne službe, katerega pa pokojni nebi smel imeti v lasti. Zato se poraja vprašanje, koliko predlogov za preimenovanje slovenskih bolnišnic po ubitih zdravnikih lahko še pričakujemo? Gregorič je bil prvi primer, njemu podobnih, na katere ministrica z Vlado vali krivdo za čakalne vrste pa je verjetno še precej po Sloveniji. Gregorič je krivca za svoje čakanje videl v zdravniku, če bi imel dostop do ministrice pa bi verjetno prišel tudi po njo, kot prvo odgovorno za nastalo kaotično situacijo v slovenskem zdravstvu.

Sebastjan J