Obeležitev 74. obletnice izgnanstva in begunstva

Domačini so bili zaradi partizanske izprijenost čez noč izgnani iz svojih domov v tujino, foto: muzej-nz.si

Danes bo v občini Komen spominska prireditev ob 74. obletnici izgona prebivalcev, katerega organizira Društvo izgnancev Slovenije 1941-1945. Najprej bo ob 16. uri spominska maša v cerkvi sv. Jurija v Komnu, nato pa bo ob 17. uri sledila spominska prireditev s kulturnim programom v Kulturnem domu v Komnu, kjer bo slavnostni govornik župan Občine Komen Marko Bandelli.

Kulturni program bodo oblikovali Pihalni orkester Komen, kvartet flavt, Mladinski pevski zbor OŠ Komen, Lucija Godnič in recitatorska skupina OŠ Komen. Nato bo sledila predstavitev brošure Društva izgnancev Severne Primorske.

Ženske in otrociso bile v Nemčijo izgnani kot brezplačna delovna sila za premožne sloje, foto: muzej-nz.si

Požig Komna in izgon prebivalcev sta bila povračilna ukrepa za bitko pri Dovcah, kjer so partizani 3. bataljona Južnoprimorskega odreda 2. februarja 1944 iz zasede napadli motorizirano oskrbovalno kolono nemške policije in italijanskih fašistov pri Dovcah med Komnom in Branikom (Rihemberkom). Poveljeval jim je Anton Šibelja Stjenka (1914–1945), poznejši narodni heroj. Ob tem je bilo ubitih okrog devetdeset nemških in italijanskih vojakov. Partizani so pobili tudi vse ranjence, ki so obležali, poveljnik Stjenka pa se je zmagoslavno fotografiral na mestu spopada. Mrtva trupla so slekli in sezuli, naložili na tovornjake, polili z bencinom in jih sežgali. Partizani so se po spopadu umaknili. Po pripovedovanju domačinov naj bi nekemu vojaku uspelo pobegniti v Trst, kjer je poročal o surovosti partizanskega početja. Po nekaterih pričevanjih so se partizani znesli nad nekaterimi trupli, tudi z rezanjem spolovil, kar naj bi bil razlog za tako ostro in obsežno nemško povračilno akcijo.

Sam boj je v svojih spominih opisal tudi takrat šestnajstletni partizanski borec in udeleženec spopada Virgil G., doma s Krasa. »Okoli dvanajst italijanskih vojakov, kot sem omenil, se je predalo. Niso jih pustili živeti. Usmrtili so jih barbarsko, za kar je verjetno razlog, da se je nekaj dni kasneje sovražnik maščeval nad civilnim prebivalstvom.«

Sebastjan J