Gradišča in njihova prazgodovinska pomembnost – fotogalerija

V nedeljo je Bunčetova domačija gostila priložnostno razstavo Debela griža – biser Komenskega Krasa, kjer je bil predstavljen tudi zbornik Gradišča v Zahodni in osrednji Sloveniji. Razstavo in zbornik je pripravil zavod Krasen kras, zbrane pa sta nagovorila direktor zavoda Goran Živec in predsednica KS Dutovlje ter TD Kras Neva Filipčič. Zbornik je bil izdan ob evropskem letu kulturne dediščine in na bogato vizualen ter vsebinski način predstavi te prazgodovinske ostanke zgodnjih naselbin, ki so se na ozemlju današnje Slovenije začela pojavljati še pred starimi Rimljani.

Gradišča in njihova zgodovina

Izvirajo iz bronaste in železne dobe, prva Gradišča so se na našem območju pojavila okrog leta 1600 pr. n. št., razcvet pa so doživela med 1000 in 500 pr. n. št. Čeprav Gradišča niso zgolj kraška posebnost, saj jih najdemo tudi v Istri, hrvaškem primorju, v Hercegovini, Črni gori in tudi v Albaniji, pa so ravno v zelenju Krasa ta pustila poseben pečat. Debela griža pri Volčjem gradu je eno najslikovitejših in najbolje ohranjenih nižinskih prazgodovinskih gradišč na Krasu, o njej pa so pisali že na prelomu prejšnjega stoletja.

Lep primer je zgovoren zapis iz časopisa Soča 9. junija 1906:

»Pri nas v Volčjem gradu se nahaja neka stara razvalina, katero mi vaščani imenujemo debela griža. Ta razvalina je na okroglo kakor kakšna grajščina. Tam se je že našlo vsakovrstne predmete:nože, vilice, sable, žlice, kosti in še celo nekak zlat voziček i. t. d. Veliko gospodov si je že ogledalo to razvalino in sploh vsaki je sodil o starih skritih rečeh. Stari ljudje pripovedujejo, da je bil tam grad, obzidan z visokim zidom, brez strehe in da notri so rastla vsakovrstna drevesa, in po teh drevih da so nastavili vsakovrstne kože za svoje šotore. Ti da so bili stari ajdje, pod oblastjo neke mogočne žene, ki se je imenovala Volčja, in potemtakem se imenuje naša vas Volčji grad. Dandanes še se vidi staro ploščo na steni od cerkve, rezane številke in stare črke, katere si je že mnogo ljudij ogledalo. Prav bi bilo, da bi si jo ogledali in preštudirali učenjaki.«

Več utrinkov iz priložnostne razstave pa si lahko ogledate v spodnji galeriji (foto Krasen kras in Primorska24)

Sebastjan J