Avstrija še naprej s kontrolo na slovenski meji

Gneča pred predorom Karavanke v smer Avstrije, foto: flickr

Dnevna poročila o migrantih, ki prečkajo Slovenijo na svoji poti proti Evropi, neučinkovitost slovenske policije in vojske pri varovanju schengenske meje ter politična slepota pred slovensko kriminalno realnostjo zadnjih dni, so znova vzrok, da je Avstrija podaljšala nadzor na svoji južni meji s Slovenijo.

Neučinkovitost slovenske policije pri varovanju schengenske meje se je v zadnjih dneh, še posebno s porastom kriminalnih dejanj, katere zagrešijo migranti po nezakonitem vstopu v državo, razkrila v vsej svoji goloti. Policisti, ki vlado in politike pozivajo k zakonskim spremembam, da bi jim ta olajšala zaščito Slovenije pred ilegalnimi vdori, opravljajo svoje službene dolžnosti po najboljših močeh. A slepota, ignoranca in demagogija odgovornih, od predsednika vlade Marjana Šarca, odgovornih ministrov, Poklukarja in Erjavca, do Cerarja, ki ponavlja laži v tujini, »da Slovenija ustrezno varuje svoje meje«, onemogočajo ustrezno varovanje tako slovenske južne, kot schengenske meje.

Italija že izvaja delni nadzor

Avstrija je poostren nadzor na notranji meji članic schengenskega območja uvedla leta 2015, potem, ko je Slovenijo v organizaciji takratnega predsednika vlade Cerarja prečkalo pol milijona migrantov po balkanski migrantski poti. Ta vse od takrat ni usahnila, Avstrija je nadzor izvajala vsa ta štiri leta in ga bo še naprej, Italija pa je skozi leta postopoma krepila nadzor na svoji vzhodni meji.

Goriški župan Rodolfo Ziberna je večkrat izrazil zahteve po ostrejšem nadzoru na slovenski meji, pripravljen pa je bil vpoklicati tudi vojsko. Vlada v Rimu je vse od leta 2018 tako stopnjevala nadzor na slovenski meji, katero sedaj v rednih intervalih na kontrolnih točkah nadzirajo italijanski policisti in vojska, zeleno mejo patruljirajo člani Italijanske gozdne straže, poleg enot vojske, vseskozi pa se izvaja mehka oblika nadzora na meji članice schengenskega območja.

Slovenija je izgubila svojo diplomatsko kredibilnost glede svoje sposobnosti zaščite schengenske meje. Avstrija svoje nezaupanje izkazuje s podaljševanjem izvajanja nadzora na svoji južni meji, ki že povzroča redne zastoje pred predorom Karavanke. Italija svoje nezaupanje nakazuje z mehkim nadzorom na meji. Slovenke in Slovenci svoje nezaupanje v delo vlade in policije glede varovanja slovenske meje izkazujejo s protesti. Vprašanje je, če vlada noče slišati slovenskih sosed, ki ji šepetajo, da svoje naloge ne opravlja dovolj dobro, zakaj sedaj vlada noče niti slišati več svojih volivcev? Do kdaj še?

Uredništvo